Lepoto, ki jo ustvarijo nadarjene roke, katerih delo smo pozabili ceniti. Prav to, da v praznični nakupovalni mrzlici zvlečejo ljudi stran od brezdušnih nakupovalnih središč v staro mestno jedro, je bil eden od motivov ekipe Rokodelskega centra. »Veliko kakovostnega imajo ponuditi naši rokodelci, in to skušamo obiskovalcem pokazati. Škofja Loka premore veliko vrhunskih rokodelcev, umetnikov, fotografov, mi pa jim s povezovanjem skušamo dati prostor za predstavitev, mesto, kjer lahko prodajajo, hkrati pa skušamo vplivati na drugačno razmišljanje potrošnikov. Letos imamo v projektu Izložbe domišljije že 16 lokacij,« razloži Kati Sekirnik, vodja Rokodelskega centra Škofja Loka.
Čas je za prodajalne z dušo
Od začetkov v oktobru pred 12 leti, ko je bilo vključenih deset rokodelcev, se je do danes v sekciji Domača in umetnostna obrt nabralo 26 ustvarjalcev. Ti so primarno s škofjeloškega območja, se pa pridružujejo iz širše Gorenjske, ker so edini tovrsten center v regiji. Nudijo podporno okolje za razvoj rokodelstva: od dokumentiranja, zapisovanja tradicionalnih znanj do organizacije izobraževanj, delavnic, tečajev, imajo letni program razstav in prodajno galerijo. »Vsak mesec je v tem prostoru druga razstava, decembra smo videti bolj kot prodajalna s prodajno razstavo, čez leto pa se posamezni rokodelci predstavljajo s samostojnimi razstavami. V sosednjem prostoru prirejamo delavnice in tečaje, poteka neformalno izobraževanje, tečaji pa se hitro zapolnijo. Za prve tri mesece v naslednjem letu imamo že veliko prijav za osnovni in nadaljevalni tečaj pletarstva (zanju je veliko zanimanja, vodi ju Janez Krišelj iz Preddvora), imamo tudi tečaj obnove Thonetovih stolov, s Petro Plestenjak rezbarjenje, z Anjo Musek polstenje, tu so še osnovni tečaj pletenja, oblikovanje stekla (vitražna tehnika), izdelava zavijač, po več tečajih vezenja se bodo vzpostavila tudi mesečna srečanja vezilj.«
Vsake roke imajo svojo zgodbo
Za tečaj pletarstva, na primer, je sprva vladalo zanimanje večinoma v generaciji nad 50 let, danes pa to zanima mlajše generacije, začenši s 30. letom. »Prav na ta tečaj se je neka gospa vozila k nam iz Dolenjske, na vezenje pa gospa iz Primorske. Vidimo, da je povpraševanje vedno večje, rokodelstvo je na splošno čedalje zanimivejše. Kar je nekako razumljivo, saj ima v sebi toliko vsega dobrega: način dela, odnos do okolja, tudi do soljudi, uporabo naravnih materialov, lokalno proizvodnjo – trajnost je rokodelstvo. Hkrati pa je zaradi tempa življenja lahko rokodelstvo dobro orodje proti stresu. Takrat, ko ustvarjaš, nimaš časa razmišljati o drugih težavah, ampak si v tem trenutku,« razmišlja Kati Sekirnik, medtem ko v prodajalno vsake toliko vstopi kakšen domačin. Ena izmed obiskovalk ima na obisku prijateljico iz Danske in ji želi podariti nekaj posebnega.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, 52, 27. december, 2023.
