Po približno mesecu dni stavke Fidesa so že vidne razpoke v sistemu slovenskega javnega zdravstva, ki je zaradi nakopičenih čakalnih dob, pomanjkanja kadrov in nedavne epidemije covida-19 že tako delovalo na robu skrajnih zmogljivosti. Po zdravstvenih domovih in bolnišnicah že odpadajo nenujni pregledi in operacije, kolaps sistema pa se obeta marca, ko bodo v veljavo stopili preklici soglasij za nadurno delo, ki jih vodstvom javnih zavodov množično vročajo zdravniki in zdravnice po vsej državi. »Pri nas je zaradi stavke že odpadlo 4,6 odstotka naročenih ambulantnih pregledov in 25 odstotkov nenujnih operacij; pri slednjih gre povečini za manjše posege, na primer na palcu, okoli 30 odstotkov pa je kompleksnejših ortopedskih operacij,« nam je povedal direktor Splošne bolnišnice Celje Dragan Kovačič.
Podobno je drugod po Sloveniji, v ptujski bolnišnici so kirurgi, na primer, že odpovedali več kot 50 operacij. Ob tem smo neuradno izvedeli, da naj bi v ljubljanskem kliničnem centru zaradi stavke čakalno dobo za prvi pregled po operaciji z dosedanjih 14 dni podaljšali na (vsaj) tri tedne in začeli odpovedovati elektivne načrtovane posege, kot je odvzem kirurško vstavljene ploščice ali vijaka. Na Štajerskem pa naj bi v posameznih socialnovarstvenih zavodih že prenaročali preglede pacientov s posebnimi potrebami, tudi otrok – čeprav gre za zakonsko posebej zaščitene osebe.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 7., 13. februar, 2024.
