»V nedeljo zvečer sem šel spat, ampak nisem spal, vso noč se mi je pred očmi vrtel ta prizor. Reševati življenje je nekaj, česar ne moreš primerjati z ničimer drugim,« je ob robu ovinka nad Bezovico pod Kraškim robom, kjer je v nedeljo 73-letna Koprčanka z avtom zapeljala s ceste in skoraj končala v 50-metrski globeli, razmišljal lovec Mladen Miklavčič iz Zazida.
Z ženo Ljudmilo sta se v nedeljo iz domače vasi odpravila k maši v Predloko. Ko sta se po cesti spuščala proti Bezovici, se je ženi zazdelo, da ob levem robu ceste vidi obris zadnjega dela avta. »Jaz nisem videl nič, ker sem gledal cesto. Še rekel sem ji, ma kaj govoriš … Potem sem ustavil, odprl okno in slišala sva trobljenje. Dobil sem kurjo polt, takoj obrnil in zapeljal do ovinka. Z ženo sva skočila iz avta, pogledala čez rob in zagledala avto, ki je nihal na grmu,« je prvi prizor opisal Miklavčič.
Visela je na varnostnem pasu
Podrsal se je do vrat avtomobila, odprl vrata, vprašal voznico, ali je v redu, takrat pa se je avto premaknil še malo naprej. »Visela je na varnostnem pasu, na glavi je imela veliko buško od udarca, v rokah je držala telefon in mi ga dala v roke. Na liniji je bila njena hčerka, dopovedal sem ji, kje je nesreča in kam naj pride,« je povedal.
Tako kot je bilo nujno rešiti voznico, je bilo še nujneje privezati avto. Ta je s prvim delom slonel na majhnem grmu, sprva so mislili, da je ruj, včeraj smo videli, da gre za manjši puhasti hrast. Na njem je avto nihal malo naprej, malo nazaj. Miklavčič je zato kar iz strmine poklical kolega lovca Borisa Cunjo v Bezovico. Ta je prihitel na kraj s svojim terencem, potegnil pas iz prtljažnika, ga vrgel Miklavčiču in privezal vozničin avto na svojega. Takrat se je iz Zazida pripeljal še tretji lovec, Bojan Švab.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 7., 13. februar, 2024.
