Ljudje
Dober zdravnik se ukvarja z boleznijo, odličen pa s človekom
Jana Pahole, dr. med., je specialistka internistične onkologije. Po skoraj dveh desetletjih dela na Onkološkem inštitutu se zdaj v centru Maha za integrativno medicino in zobozdravstvo v Ljubljani posveča integrativni onkologiji. Bolnike z rakom obravnava celostno in jih poskuša pri zdravljenju čim bolj podpreti z metodami integrativne medicine, ki dopolnjujejo onkologijo v konvencionalni medicini. Kot terapevtka medicinske hipnoze jim pomaga tudi z medicinsko hipnozo, ki je izjemno učinkovita in po njenih besedah odlično podporno zdravljenje ob kemoterapiji.
Urška Krišelj Grubar: Zakaj sem se preselila na Kras?
Kako to, da ste se iz prelepe Gorenjske preselili na Kras? Kako so vas sprejeli domačini? Kako sta se na novo okolje privadila otroka? Ste se najprej preselili samo za vikende ali kar za stalno? To so najpogostejša vprašanja, ki nam jih postavljajo po letu in pol, odkar smo z družino gorenjska tla zamenjali za kraška. Potem pride še veliko podvprašanj, ampak najprej bi rada odgovorila na prej našteta.
Vlado Kreslin zelo osebno: 'Včasih je bilo lažje biti mlad'
Težava, ki jo imamo novinarji pri Vladu Kreslinu, ni v tem, kako bi ga predstavili, saj je legenda, njegove uspešnice, kot so Dan neskončnih sanj, Črna kitara, Namesto koga roža cveti, Dekle moje, Od višine se zvrti, pa že zdavnaj zimzelene. Težava je bolj v tem, kaj ga še vprašati, ko pa je vendar pol stoletja stalnica ne le na naših odrih, temveč tudi medijih. Ampak Vlado je izvrsten sogovornik in vsak pogovor z njim je poln anekdot.
Vita Bernik, kraljica optimizma: 'Ne morem dihati ali hoditi, lahko pa poziram'
»Bila sem izjemno suha, tehtala sem le 19 kg. Svoje telo sem skrivala pod oblačili in se izogibala fotografiranju. Ko sem za dihanje začela uporabljati ventilator BiPAP in cev, napeljano do nosnic, se je moja samopodoba še poslabšala. Potem se je zgodil preobrat. Ker sem za dihanje porabila manj energije, sem se začela rediti. Bližje ko sem bila svoji idealni teži, samozavestnejša sem postajala.«
Se še spomnite Nine Gajo?
Pred skoraj dvema desetletjema smo jo gledali na naših televizijah, ko je presenečala z drznimi vprašanji. Že takrat se je videlo, da ima velike ambicije, nato je leta 2008 začela hoditi v Ameriko in se tja tudi preselila, leta 2016 je dobila ameriško državljanstvo. Z njo smo se pogovarjali o resničnem življenju v »obljubljeni deželi«, srečanjih s slavnimi ... Še vedno je njen cilj delo z Oprah.
Prvič pri ministru doma: 'Na koncu sva se z dedkom pobotala'
Letos mineva deset let, odkar je bil prvič izvoljen za poslanca, in od nekdaj smo nanj gledali kot na »tistega mladega«, zato je za nekatere še vedno malo čudno, da je danes minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter podpredsednik vlade. Povsem sproščeno nam je odprl vrata svojega domovanja in nam skuhal kavo, potem pa smo se želeli pogovarjati le o lepših plateh življenja, a nam ni povsem uspelo.
Pater Karel Gržan: Kako biti srečen v nesrečnem svetu?
Svet potrebuje razmislek, pravi pater Karel Gržan, mislec in človekoljub, ki mu je vedno vredno prisluhniti. Z razdorom, delitvami in konfliktom uničujemo sebe in človeštvo. Ustvariti moramo novo pot, tlakovano z žlahtno človečnostjo, in se zavedeti, da smo globoko v sebi med seboj vsi povezani. Trpljenje enega je v resnici trpljenje nas vseh.
Carica Julija Navalna: 'Ni me strah'
Na valentinovo se je na njegovem Instagramu pojavila njuna fotografija s pripisom »Čutim, da si mi vsako sekundo bliže, vse bolj te ljubim.« A sekunde so se jima hitro iztekale. Dva dneva pozneje, v petek, je bil Aleksej Navalni mrtev. In Julija, njegova žena – njegova vdova – je naredila nepričakovano: skozi velika vrata je vstopila v politiko. »Nadaljevala bom njegov boj,« je rekla. »Ni me strah,« je rekla. Pa bi jo moralo biti.
Davor išče svojo sorodno dušo: 'Si prava zame?'
Obvlada peko, rad ima živali in šport, je pozoren, zna prisluhniti in tudi izraziti svoje mnenje. 36-letni Davor Mlinarič iz okolice Žalca išče svojo sorodno dušo in mi smo se mu odločili pri tem pomagati. Ste morda vi tista, ki jo išče že (skoraj) vse svoje življenje? Ali pa vam ob prebiranju njegovega opisa pride na misel katera, ki jo poznate? Sporočite nam!
Vita Poštuvan, vodilna slovenska strokovnjakinja za preprečevanje samomorov med mladimi
Pozabite vojno, pozabite bolezen – na svetu je ni hujše tragedije od samomora mladega človeka. To so tako težke, tako strašljive in tako nedoumljive reči, da se ob njih zlomijo še najmočnejši duhovi in še največjim modrecem zmanjka besed. Edino, kar ostane, edino, kar se dotakne srca, je sočutje – in na srečo imamo v Sloveniji sočutne in pogumne ljudi, kot so psihologinja Vita Poštuvan in njene sodelavke in sodelavci iz Slovenskega centra za raziskovanje samomora ter psiholoških svetovalnic po vsej državi.
Ana Petrič, Slovenka leta 2023: 'Pomagala bom do zadnjega atoma energije!'
Ana Petrič, vodja Centra starejših Notranje Gorice, ni skrivala, da si želi postati Slovenka leta. A tudi če ji ne bi uspelo, ne nazadnje je bilo z njo v izboru še deset izjemnih, čudovitih žensk, je bil njen cilj dosežen. »Pogovarjali smo se o starejših, izpostavljali njihovo problematiko, več ljudi se je začelo zanimati za to področje,« pravi.
Slovenka leta 2023 je Ana Petrič
Pred nekaj trenutki smo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma razglasili Slovenko leta 2023.
Poskrbimo za rezervni svet!
Označili so ga za najbolj originalnega in samosvojega politika, celo za najbolj nepolitičnega med politiki. Da je malo govoril in veliko povedal, da se je modro odločal in pogosto znal odlično molčati. A po bolezni in duhovni preobrazbi, se zdi, je želel mnogo razmislekov zapisati – zato, da bi nam pomagal. Vsaj postati in razmisliti.
V imenu ljubezni do otroka: Severinina bitka za sina
Ime mu je Aleksandar in je verjetno najslavnejši otrok na Hrvaškem. Ne zaradi lastnih dosežkov – le kako, komaj dvanajst let ima – slaven, ali še bolje, po nedolžnem razvpit je zato, ker njegova starša, slavna, vplivna, premožna, že dobro desetletje na očeh javnosti bijeta krvavo vojno za skrbništvo nad njim. Sreča se še ni povsem odločila, katero stran bo podprla, malo se nasmehne tej, nato pomežikne oni, nizajo se bitke, umazana vojna pa koraka naprej, v svoje dvanajsto leto. Aleksandar medtem pred našimi očmi odrašča na naslovnicah.
Dobila sem zlo, dajem dobro.
Bili smo zraven pri rojstvu nagrade. Poglej, društvo za vseživljenjsko pomoč, jo je poimenovalo po svoji ustanoviteljici, nekdanji Janini novinarki Renati Ažman. To je nagrada, ki pravi: Hvala. Hvala, ker pomagate. Hvala, ker vam je mar. Dobila jo je novinarka N1 Barbara M. Smajila, ki je lani v seriji člankov razkrila sramotno ravnanje z bolniki v ljubljanski psihiatrični bolnišnici v Polju.
Rane se celijo: »Metuljev fant« se odlično počuti
Čeprav se je petletni Miloš rodil z redko in zelo kruto genetsko boleznijo, ki povzroča izjemno občutljivost in ranljivost kože, ima po drugi strani srečo, da so z napredkom znanosti začeli razvijati zdravila, ki mu lahko pomagajo. Fantek je namreč eden prvih iz Evrope, ki je pred dvema mesecema začel v otroški bolnišnici Children’s Wisconsin v Ameriki dobivati novo revolucionarno gensko terapijo, ki je v Ameriki na voljo od lanske pomladi. Miloš bo z mamico tam ostal pol leta. Ker je terapija dosmrtna, si v Društvu Viljem Julijan, kjer so pomagali najti zdravljenje za Miloša in zanj zbirali sredstva, prizadevajo, da bi zdravilo odobrili tudi v Sloveniji in bi ga lahko dobival doma.
Neopazno sem drvel v prepad: Andrej Hofer se je pogumno spopadel z alkoholnimi demoni
»Čeprav sem bil vse življenje obkrožen z alkoholom, saj je bilo tudi v naši družini kar nekaj 'družabnih pivcev', do petindvajsetega leta alkohola nisem pokusil. Potem pa mi je življenje naložilo bremena in sem si jih lajšal s kozarčkom rujnega. Neopazno sem drvel v prepad, na koncu mi olajšanja niso prinesli niti litri popitega alkohola. Zavedel sem se, da je vrag odnesel šalo in da moram nekaj ukreniti, sicer se ne bo dobro končalo,« začne svojo izpoved cenjeni voditelj, urednik in novinar z RTV Slovenija Andrej Hofer. Brez skupinske psihoterapije v Psihiatrični bolnišnici Idrija, pravi, mu ne bi uspelo.
Ženska z najlepšo pisarno na svetu
»Fascinirala me je organiziranost v panju, začarali pa aerosoli, ki jih sproščajo čebele. Bolj zdravilne meditacije si ne bi mogla zamisliti. Čeprav sem zelo analitičen tip človeka, ki pretehta vse vidike, preden se za kaj odloči, sem odločitev, da se začnem ukvarjati s čebelarjenjem, sprejela čez noč. Moja nova pisarna je postala panj; je brez telefonov, brez interneta, a s čisto drugo povezavo.«
V stiskah nismo sami: Vida Igličar je nova zvezda knjižnega trga
Nemara porečete: »Le zakaj potrebujemo še eno osebno izpoved?« Toda Vida Igličar, »večna iskalka smisla, ravnotežja in zadovoljstva«, šele nato pa tudi ena najboljših slovenskih grafičnih oblikovalk in ilustratork, je za razliko od gurujev osebnostne rasti, katerih knjige dominirajo na prodajni lestvici, dejansko povsem iskrena in poštena, tudi kadar v knjigi Vse je v redu govori o senčni plati svojega življenja. V katerem je kljub mladosti že spoznala nasilje, toksični sram, smrt ljubljenih oseb, uničeno samopodobo, izgorelost, tesnobo in strah. In preživela ter zaživela. Zakaj torej potrebujemo njeno izpoved? Ker razumeti Vido Igličar pomeni razumeti mlado žensko v sodobnem svetu, njene stiske, hrepenenje in božansko iskro.
Ženska, ki bo odločala o novem ameriškem predsedniku?
Se tudi vam kdaj zdi, da se je bogovom čisto zmešalo, ko so nekoga obsuli s takim obiljem talentov, da ni skoraj nič ostalo za druge? En tak nekdo je Taylor Swift, ki ni zgolj nadarjena pevka, glasbenica, tekstopiska, je tudi ženska z nezmotljivim nosom za posel, upornica, ki lastnoročno spreminja izkoriščevalske prakse glasbenih založb, dobrodelnica široko odprtih rok in zares spodobno človeško bitje. In tudi to še ni vse: njena podpora enemu od predsediških kandidatov bi utegnila odločilno vplivati na razplet ameriških volitev. Resno.
Na poti sem najbolj srečen: Oliver Tič bo prepešačil svet
Konjičan Oliver Tič, ki so mu prijatelji nadeli vzdevek Oli Walker, je najbolj srečen, kadar s svojo psičko Carlitos peš raziskuje svet. Potem ko je pred desetimi leti poskusno prehodil svoj prvi izziv iz Lendave do Portoroža, se ni več ustavil. Prehodil je Ameriko od vzhoda proti zahodu, tako imenovano pot Trans Am Bike. Leto pozneje se je podal na panameriško cesto, najdaljšo prevozno pot iz Argentine do Aljaske, tam se mu je pridružila njegova najzvestejša prijateljica Carlitos. Tri leta je potreboval, z vmesno prekinitvijo zaradi pandemije, da jo je prehodil. A po malo več kot letu dni je postal nemiren. Spet ga kliče svet, še štiri kontinente mora prehoditi, zato se aprila spet odpravlja od doma. Kaj če se ti kaj zgodi, skrbi njegove prijatelje. Nič zato, jim odgovarja, saj se bo takrat, ko bom najbolj srečen!
Na vrhu države, a tako zelo sam
Modrosti dr. Janeza Drnovška so aktualne tudi danes. Nekatere še bolj kot takrat, ko jih je zapisal. Sledil je svojemu notranjemu glasu in bil priljubljen po vsej skupni državi, bolj po drugih republikah kot pri nas. Zavzemal se je za človekove pravice v času in prostoru, kjer je bilo to še skoraj bogokletno.
Kandidatka za Slovenko leta: Na vprašanje »Ali bom umrl?« mora nekdo odgovoriti
»Čutila sem, da se bolnikom ne prisluhne dovolj. Da s svojimi skrbmi in strahovi ostanejo sami, saj ni nikogar, ki bi bil tam za to, da bi jim nudil podporo. Takšno človeško, v sočutju in besedi,« se svojih začetkov kot sobna zdravnica na Onkološkem inštitutu spominja prim. Marija Vegelj Pirc, nevropsihiatrinja, dolgoletna predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije in začetnica psihoonkologije v Sloveniji. V največji meri je zaslužna, da zdaj bolniki to podporo imajo – tako v bolnišnici kot v obliki onkoloških društev. Pot ni bila lahka, a ko se ozre nanjo, lahko reče – vredno je bilo. In to je največ, kar nam lahko podari življenje, pravi.
Šampion se poslavlja: Peter Prevc odpira novo stran v življenju
Roko na srce, najbližji so njegovo slovo od profesionalnega športa pričakovali. Oče Dare je dejal, da je to odločitev pričakoval, mlajši brat Domen je prav tako slutil, da je letošnja sezona za Petra zadnja. Le nas, ki smo tega resnega, preudarnega in pametnega športnika vzljubili v teh petnajstih letih njegove bleščeče športne kariere, je novica, da bo v Planici njegova zadnja tekma, zadela kot strela z jasnega.
Kandidatka za Slovenko leta: Ni lahko, a se moramo oglašati
Kljub temu da se je v zadnjem obdobju ženski nogomet na svetovni ravni razvil s silovitim pospeškom, še vedno v mnogih pogledih zaostaja za moškim. Prav zaradi tega slovenske reprezentantke, katerih kapetanka je Mateja Zver, niso smele dopustiti, da se z njimi ravna nespoštljivo in neprofesionalno. V javnem pismu so se soglasno zavzele za spremembe in jih tudi dosegle. Nominacija za Slovenko leta je priznanje vsem nam, ne samo meni, poudari Mateja Zver, ki jo je nogomet prevzel že kot dekletce.