Ljudje
Saša Einsiedler: Da bi bil on lahko več, sem se delala manjšo
Kako boli ločitev, Saša Einsiedler zelo dobro ve, saj se je ločila dvakrat. Ker se je že po prvi ločitvi poglobila vase in partnerske odnose, ima kar nekaj znanja na tem področju, to je očitno tudi ob pogledu na njeno najnovejšo knjigo Razšla sva se – postavljam nove temelje, ki bo izšla 6. julija. Ločitev je za vsakogar huda preizkušnja, zato je dobro, da predelamo razočaranja in odpustimo tako sebi kot partnerju. Tik pred izidom knjige smo se s Sašo pogovorili o tem, kako danes gleda na svoja zakona.
Janina preobrazba: Marina hvaležna za lepo življenje
»Prihajam iz Laškega. Moj tempo življenja je hiter in dinamičen. Imam dva najstniška otroka in delam v vrtcu. Rada sem urejena, vendar mi vsakodnevna rutina ne dopušča sloga in urejanja po mojih željah. Zato je bila več kot dobrodošla spodbuda prijateljice, naj grem na vašo preobrazbo, saj si sama tega nikoli ne bi upala. Življenje nam vedno ponudi dobre stvari in lepo je zbrati toliko poguma, da jih izkoristimo. Odprta sem za spremembe, želim si in pričakujem drugačno pričesko, ličenje, svetovanje, pa tudi malce uživanja,« nam je ob prihodu na Janino preobrazbo zaupala simpatična 37-letna Marina Recek Jurić iz Radobelj pri Laškem.
Dobrotnik leta 2023, stari znanec Janinih bralk in bralcev
Ko so lani Slovenijo lomili orkanski vetrovi in zalile stoletne vode, so ujme poleg mnogih domov, kleti, delavnic in polj zlomile ter z muljem prekrile tudi mit o človeški sebičnosti, besna narava pa je v zameno razgalila vrednote solidarnosti in sočutja, za katere je že marsikdo menil, da so za zmeraj izginile. Te vrednote so delovale po mnogih izrednih posameznikih in posameznicah, ki so se s svojo nesebično pomočjo žrtvam poplav izkazale za prislovične prijatelje in prijateljice v nesreči. Med takšnimi posamezniki še posebej izstopa 34-letni Edis Vehabović, ki je prejšnji teden prejel naziv dobrotnik leta 2023.
Želijo ga vsi modni velikani
Glamur, nore zabave, srečevanje z zvezdniki, kot so Ariana Grande, Monica Bellucci in Justin Bieber – vse to je izkusil, a temu ne pripisuje velikega pomena. Odraščanje v razmeroma skromnih razmerah v Ljubljani mu je dalo temelj in ga usmerjalo na poti od trgovine, kjer ga je našla modna skavtinja, do 25 naslovnic najpomembnejših svetovnih revij in dela z velikani svetovne mode. Preudaren mlad moški črnih oči, visokih ličnic in izjemno delaven, zaradi česar ga v modnem svetu po 13 letih še vedno želijo, domuje tako v Los Angelesu kot Amsterdamu. V Slovenijo je na kratko priletel, da bi predstavil svojo slikanico Krilo. Ta se je že uvrstila med obvezno šolsko čtivo na Malti.
Novo življenje Bernarde Jeklin
Ko so pred nekaj meseci objavili, da se je Bernarda Jeklin, urednica, novinarka, legenda, preselila v dom upokojencev, so mediji novico nemudoma zasoplo pograbili. Bernarda je v domu!, so oznanjali veliki naslovi. Pogrešaš samostojnost, jo vprašam. Ne, odvrne. Brez pomisleka: ne. Seveda so nekatere stvari zdaj drugačne, ampak se zdi, da novo poglavje v njenem življenju izvrstno opišeta dve besedici: še vedno.
Kako se povsem običajni ljudje znajdejo v kultu
Dr. Steven Hassan je strokovnjak za kulte. Razume človeško potrebo po pripadnosti in kako jo je mogoče zlahka izkoristiti. Že od poznih sedemdesetih je predan osvobajanju ljudi od zahrbtnega nadzora uma. Napisal je knjigo za vse ljudi, ki so kdaj doživeli izgubo osebne svobode v kultu. Pa ne gre samo za religijske skupine. Skupine, ki delujejo kot kulti, so tudi komercialne narave (piramidne sheme), izobraževalne, celo psihoterapevtske (osebna rast) in politične. Vsem pa je skupen končni cilj: pridobivanje denarja in moči.
Pogovor z živaljo prinaša ogromno olajšanje
Prebrala sem že kup avtobiografij, toda knjiga Moje mačkoljubne zgodbe dr. Svetlane Slapšak je nekaj čisto posebnega. Klasična filologinja, antropologinja, balkanologinja in ne nazadnje pisateljica je znana po svojem aktivizmu, in to že od leta 1968, ko so bili protesti na beograjski univerzi in so ji (ne zadnjič) zaplenili potni list. Čeprav je bilo tudi sicer njeno življenje zelo razburljivo in se lahko pohvali s številnimi akademskimi dosežki, so vse njene zgodbe pravzaprav zasenčene z zgodbami o njenih mačjih ljubljenčkih.
Kdo so fantje, ki bodo pisali nogometno zgodovino?
Za našo izbrano nogometno četo selektorja Matjaža Keka je že prva preizkušnja na tako težko pričakovanem evropskem prvenstvu v Nemčiji. Vsem fantom, ki bodo pisali spomine še za vse naslednje generacije, so se z uvrstitvijo na dogodek, ki ga spremlja vsa Evropa, uresničile otroške sanje. Ni je večje časti, pravijo, kot igrati v slovenskem dresu za Slovenijo. In kdo so fantje, ki bodo krojili našo (upajmo, verjamemo) novo nogometno pravljico?
Z vojaško disciplino premagala debelost
Intermedijska umetnica, filmska režiserka, videastka in pedagoginja Valerie Wolf Gang ima komaj 33 let, pa ima za sabo že neverjetno življenjsko zgodbo. Za svoje delo je dobila kopico domačih in tujih nagrad, za nameček ji je uspelo shujšati za več kot 60 kilogramov, preteči nekaj maratonov, zdaj pa umetno inteligenco uporablja za to, da si kot zaposlena v vojski prizadeva za mir. Trenutno je na posebnem usposabljanju v ameriški divjini. »Ni potrebe po tehnofobiji: izobražujmo se o tehnologiji, da nas ne bo strah in se bomo lažje spoprijeli z našo neizogibno prihodnostjo z njo,« odločno pravi Valerie.
Vidinih 100 let: Smeh je pol zdravja
Da je smeh pol zdravja, zagotovo drži za Vido Trotovšek, ki šteje 100 let, a ima skoraj prazno zdravstveno kartoteko. »Nikoli je še nismo videli slabe volje!« kimajo domači. Medtem ko po njeni kuhinji odmeva prisrčno krohotanje, izvem, da sicer slabo sliši, a bere brez očal, iskrivo sledi dogajanju v nadaljevankah, prav tako se zjutraj sama uredi in z ljubko natančnostjo pospravi posteljo. Kako je biti star 100 let? »Pa kar fajn,« se zahahlja Vida.
Ameriška astronavtka slovensko - indijskega rodu znova na misiji
Ko tole berete, je slovita astronavtka Sunita Williams, po žilah katere teče tudi slovenska kri, verjetno že varno na Zemlji. V začetku junija je namreč v Boeingovem vesoljskem plovilu starliner z astronavtom Butchem Wilmorom tretjič v življenju obiskala vesolje. Po številnih zapletih, saj bi moral starliner na Mednarodno vesoljsko postajo odpotovati že pred mesecem dni, sta astronavta varno prispela na cilj, Sunita pa je od sreče pred svojimi kolegi na vesoljski postaji v breztežnostnem prostoru celo zaplesala.
Dobrotnik leta je Edis Vehabović
Na Aktual TV in TV Veseljak Golica je nocoj v oddaji v živo potekal zaključek akcije Ljudje odprtih rok, kjer so bralke in bralci več medijev za naziv Dobrotnik leta predlagali sedem izjemnih posameznikov naše družbe.
Ema, srčna borka, ki z ljubeznijo kljubuje kroničnemu raku
»Ermela, kam hitiš? Zakaj se ti tako zelo mudi živeti?« se je čudila mati svoji deklici, ko je opazovala, kako hiti zajemati doživetja z največjo žlico. Zdi se, kot da je v preteklih desetletjih nase lepila mozaik spominov, med ljudi sejala dobro in se hkrati pripravljala na to, kar jo je čakalo. Pred dvema letoma se je v njeno življenje prikradla bolezen, kronična oblika raka, jo izruvala iz sveta, ki si ga je ustvarila v Ameriki, in jo pahnila v bitko s smrtjo. To je žalostna, a navdihujoča zgodba o mladi ženski, ki tako silovito ljubi življenje, da ne pestuje svoje bolečine. Morda res nima več v rokah škarij in platna, ima pa vero – vase, v ljubezen in dobre ljudi.
Carmen Dell'Orefice, najstarejša med najlepšimi
»Nikoli se ne zadovoljim z ničimer, kar mi ne daje vsaj kančka radosti, če že ne popolne sreče in zadovoljstva. Kako bi sicer lahko iz prazne kupe tujcu ponudili požirek vode? Kupico je treba napolniti do roba!« To je njen recept za dolgo življenje – in očitno deluje. Carmen Dell'Orefice je tretjega junija dopolnila 93 let in je še vedno med najbolj iskanimi manekenkami sveta.
Najbolj zlato je njegovo srce!
Obožuje pravljice, mitologijo, navdušuje ga skrivnostnost najrazličnejših materialov, ki jih kroti s kladivom in drugimi orodji. Na vhodu v delavnico v najožjem središču Ljubljane obiskovalca najprej pozdravi kip svetega Jurija, ki ubija zmaja, na steni pa visi prekrasna ikona, ki se je nedavno vrnila z romanja v Lurd, police se šibijo pod filigransko izdelanim nakitom, cerkvenimi kelihi in drugimi umetniškimi izdelki. V delavnici pa je nadvse živahno, saj Bavarec Christoph Steidl Porenta, ki se je pred dobrimi tridesetimi leti zaradi ljubezni iz Münchna preselil v Slovenijo, svoje bogato znanje rad predaja naprej.
Zgodba Vladimirja Putina, mešanica dejstev, propagande in skrivnosti
Gospa v zrelih letih, s kratko pristriženimi lasmi, v črnem hlačnem kostimu in z velikimi, nekako melanholičnimi očmi je ob utripanju fotografskih bliskavic sedla v umetelno izrezljan stol pred kaminom v starinski sprejemnici. Ni se še prav namestila nasproti svojega gostitelja, urejenega redkolasega možaka s popolnoma brezizraznim obrazom, ko se ji je približala velika črna labradorka; četudi je bila psica očitno igrivo razpoložena, se je gospa opazno zakrčila, ko je žival začela vohljati okoli njenih kolen.
Luka Jezeršek in njegov sin Urh skupaj v kuhinji
Medtem ko drugi otroci na to še pomislijo ne, so rojstnodnevne želje Urha Jezerška, sina znanega kuharskega mojstra in sodnika oddaje Masterchef Luka, pogosto povezane s kulinariko. Mali ima že pri desetih letih prefinjen okus in ni zadovoljen kar s čimerkoli. Tako si je lani denimo od babice Eme zaželel stejk najbolj cenjenega goveda na svetu, vagju, ki mu ga je potem pripravil oče, kakšno leto pred tem pa sta z atom Francijem odšla skupaj kupit jastoga. Od takrat je na različne načine pripravljen ena njegovih najljubših jedi. Nič čudnega, da ga je v eni zadnjih oddaj Masterchef tako mojstrsko izluščil!
Ekskluzivno s Hansom Siglom iz Gorskega zdravnika
Šarmantni dr. Martin Gruber se je vrnil na male zaslone. V sedemnajsti sezoni ob večerih na POP TV spet boža duše slovenskih gledalk. Skrbnega in sočutnega gorskega zdravnika so ljudje že zdavnaj vzeli za svojega. Mnogi mladi, ki so serijo Gorski zdravnik začeli spremljati še kot najstniki, so se prav zaradi dr. Gruberja odločili za študij medicine, marsikje po svetu pa si številni Nemci s serijo, ki jo spremljajo po spletu, lajšajo domotožje. Gorski zdravnik je gotovo spremenil tudi igralca Hansa Sigla. Skupaj sta že osemnajsto leto. »Vem, kaj ga motivira, rad ga imam kot dobrega prijatelja,« pravi priljubljeni igralec.
Amal Clooney: Tudi jaz sem begunka
No, tole je vsekakor zvenelo zanimivo, naslov na spletnem portalu se je spraševal: Zoprna stvar – bo moral George Clooney izbrati med Bidnom in Amal? Le zakaj bi moral Clooney izbirati med enainosemdesetletnim gospodom na pragu senilnosti in svojo privlačno, srčno, vitalno ženo? Zoprna stvar, res.
Jože Andrejaš in Vinko Koretič – po 40 letih spet skupaj
Skupaj sta brenkala in tresla glasilke v najstniškem bendu, potem pa ju je življenje ločilo za skoraj 44 let. Naključje je hotelo, da sta se lani zopet našla – zdaj že oba dedka, a še vedno navihana in naklonjena za koga morda predrzni ideji: ustanoviva bend in izživiva mladostne sanje! Ko sta pred dvema tednoma po dolgih letih zopet stopila na oder – in to z lastnimi skladbami – je bilo, kot bi dobila injekcijo dodatne življenjske energije. Bivši gostilničar iz slovite radovljiške gostilne Lectar in bivši vrtnar sta spet v akciji – kot Dedka na svobodi.
Maja Keuc s svojim Tilnom: 'Šla sva za ljubeznijo'
Nesrečna ljubezen navdihuje, srečna izpolnjuje. Mnogo preizkušenj je prestala pevka Maja Keuc, trenutke dvomov, samote in teme, ki so na neki točki načeli tudi njeno duševno zdravje. Pa je s strastjo bojevnice in radostjo otroka terjala in končno le izterjala svoj mir – najprej sama ob sebi, šele nato ob bobnarju Tilnu Zakrajšku, enemu tistih predanih, srčnih moških, s katerimi umira patriarhat. Iz ljubezni tega iskanja – ljubezni do sebe, svojih ran, sočloveka, do celjenja, življenja – so v višino pognale Sončnice, album, s katerim se je moč spet povezati z izvorno radostjo.
V iskanju najboljše pice na svetu
Nekoč je v daljni deželi za zelenimi gozdovi in z rizlingom poraslimi hribi, v deželi pohane kure, praženega krompirja in dunajskega zrezka, živel Kralj in sanjal, da bo spekel najboljšo pico na vsem svetu. Čeprav ni bil pripravljen, čeprav ni imel možnosti in čeprav je imel nešteto razlogov, da bi se vdal v usodo, je lepega majskega dopoldneva naložil v avto uborno opremo in se šel merit na svoje prvo tekmovanje picopekov. To je njegova zgodba – in je zgodba o čudežni alkimiji preproste jedi.
Žiga Lin Hočevar: Mama je moja psihološka opora
Eden od novoletnih ciljev novega čudežnega dečka slovenskega športa, kot so poimenovali šestnajstletnega kajakaša in kanuista Žiga Lina Hočevarja, je bil: medalja na evropskem prvenstvu. Ciljal je bolj na ekipno medaljo, na koncu pa je v Tacnu postal kar dvakratni evropski prvak. Veselje mladega, simpatičnega Ljubljančana, ki mu na kajakaški zvezi pravijo kar Luka Dončić kanuja, je bilo seveda nepopisno. Čeprav je bil on sam tisti, ki je zaveslal zmagi naproti, pa vedno poudarja, da za njegovim uspehom stoji vsa njegova družina – oče Simon, nekdanji zelo uspešen kanuist, sedaj pa Žigov trener, sestra Eva Alina, brez katere danes ne bi veslal, in mama Tanja, ki mu je vedno v oporo, tudi kot športna psihologinja.
Ana Karneža: Vzhajajoča zvezda, le korak od Broadwaya
Ano Karneža smo spoznali pred dvanajstimi leti, ko je kot komaj šestnajstletno dekle s Ptujske gore, ki ji je narava sicer dala malo telo, a neverjeten, močan glas, s pesmijo Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj začarala zahtevno žirijo šova Slovenija ima talent ter tako navdušila gledalce, da so se ji za neverjetno čustven nastop poklonili s stoječimi ovacijami. Takrat nam je tudi dejala, da ne filozofira o tem, kako bi živela, temveč preprosto živi. In to kako! Kot prva Slovenka in prva invalidna oseba je prejšnji petek diplomirala na prestižni newyorški akademiji uprizoritvenih umetnosti Juilliard, na začetku maja pa je v ZDA osvojila pomembno pevsko nagrado lenya, ki jo podeljuje fundacija nemško-ameriškega skladatelja Kurta Weila. Agenti ji že iščejo vloge na Broadwayu ali v filmih in nadaljevankah vodilnih produkcijskih hiš.
Metka Klevišar: Zelo pomembno je, da zna biti človek sam
Nekdanja onkologinja, ustanoviteljica slovenskega društva Hospic, pisateljica in Slovenka leta 1995 vsak dan sliši mnogo zgodb. Z njo jih radi delijo obiskovalci njenega domovanja v Domu Sv. Jožefa v Celju, ona pa jih, obogatene s svojimi razmisleki, deli z več tisoč prijatelji na družbenem omrežju, kjer se oglasi vsako jutro. Je človek, ki radostno sprejema življenje, čeprav ji ni vedno lahko. Pred dvema letoma je umrla njena najboljša prijateljica, draga sopotnica, sostanovalka Julka Žagar, družinska zdravnica. Bilo je hudo, zelo težko, prizna, a pri njej vedno prevlada hvaležnost, da je lahko 32 let bivala s sorodno dušo.