Ko ga je ob izidu knjige Misli o življenju in zavedanju hrvaška novinarka vprašala, kaj bi rad povedal ljudem, je odgovoril: »Vsem sporočam, naj obvarujejo svet pred ekološko katastrofo, naj se bolj posvečajo duhovnim vrednotam in naj se ne opirajo zgolj na prazno materialno stran življenja. Prav tako je treba spoznati, da ni moralno, da peščica ljudi bogati na račun preostalega sveta, to pomeni stalno grožnjo miru in varnosti. Menim, da bo na svetu vedno več terorizma in ekoloških katastrof, kar vodi v uničenje.«
Zavedati se moramo, da so temelji našega sveta zelo krhki, je opozarjal. Sodoben človek je še bolj ranljiv za katastrofe, saj ne bi znal več živeti brez elektrike in sodobnih naprav. »Potrebujemo veliko trdnejše duhovne temelje, da bomo lahko zdržali, če se bo naš udobni svet sesul. Potrebujemo drugačno vzgojo in pripravo na prihodnost. Če bosta glavna razvajenost in pomehkuženo potrošništvo, se nam slabo piše.« Opozarjal je, da bomo preživeli samo, če bomo solidarni in si bomo pomagali, če bomo pripravljeni tvegati drug za drugega. »Več ko bo v nas dobrega, več bo dobrega v svetu.«
Bodite pripravljeni
Sicer pa je menil, da se je treba pripraviti, za vsak slučaj, če bo nastopila kriza. Potrebovali bomo toploto in hrano, oskrbo s pitno vodo. »Vredno je razmisliti. Biti na milost in nemilost prepuščen sodobnim sistemom v svetu, polnem neravnotežij, napetosti, nevarnosti, v svetu, ki ga bo od vsega tega razneslo ... Si ne bi za vsak primer pripravili rezervnega sveta?« je razmišljal leta 2006. In nas nagovarjal, naj resno razmislimo o selitvi na deželo, kjer bomo lahko kaj sami pridelali, na ekološki način seveda; naj posejemo pšenico, se povežemo z mlinarjem, naredimo več za razvoj podeželja, naj ne dopustimo zapuščenih kmetij ... Vse to je videl kot načrt za naš rezervni svet. Zavedal se je, da je nujno ohranjati vsak kos kmetijskega zemljišča. »Ne pustimo, da nam vsi potencialni rezervni svetovi propadejo. Ne uspavajmo se v lažnem občutku, da se nam ne more nič zgoditi.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 8., 20. februar, 2024.
