Shutterstock

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Jana za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Visoke grede smo vzljubili, ker so preglednejše kot klasični vrt, od nas zahtevajo manj sklanjanja ter ponujajo boljši nadzor nad zemljo in njeno kakovostjo. Pa veste, kaj bo v visoki gredi raslo bolje in kaj slabše?

Ko ustvarimo ali kupimo ogrodje za visoko gredo, ga je treba znati pravilno napolniti, da se bodo v njem rastline dobro počutile. Če želimo preprečiti dostop voluharjem, moramo na dno grede nujno namestiti primerno mrežico, tej pa sledijo plasti organskega materiala in kakovostne zemlje. Zaradi razgradnje v notranjosti nastaja toplota, zemlja pa je bolj rahla in zračna kot na običajnem vrtu.

Vrt

Znani obrazi prisegajo na visoke grede

Solata, paradižnik in korenje se tam odlično počutijo

Listnata zelenjava (solata, rukola, špinača, blitva, motovilec) obožuje rahlo in hranljivo zemljo. V visoki gredi raste hitreje, listi pa so pogosto bolj nežni in čisti. Pogoj so seveda redno zalivanje, delna senca (ali delno senčenje) v poletni vročini in dovolj organske mase v zemlji. Tudi toploljubne rastline, kot so paradižnik, paprika in raznorazni čiliji, imajo rade toplo zemljo, zato v visokih gredah pogosto bolje rastejo in prej obrodijo. Potrebujejo pa sončno lego, dobro oporo, redno dognojevanje in veliko vode v času plodov. Poskrbimo, da zemlja ne postane presuha, saj se visoke grede poleti hitreje izsušijo.

Ker je zemlja v visoki gredi bolj rahla, tudi korenovke (korenje in redkvica) razvijejo lepše in bolj ravne korene. Če želimo na visoki gredi vzgojiti slednje, zemlji ne smemo dodati preveč svežega gnoja.

Shutterstock

Zeliščni in jagodni raj

Visoke grede so raj za vsa mogoča zelišča in jagode. Bazilika, peteršilj, drobnjak, timijan in origano bodo v visokih okvirjih prav zaživeli. Edino mete raje ne sadite zraven, saj lahko hitro preraste celotno gredo in pri tem izpodrine druge rastline. Raje jo posadite v ločeno posodo. Prednost sajenja jagod v visoko gredo je med drugimi ta, da manj gnijejo, saj plodovi niso neposredno na mokri zemlji. Tudi kakšen polž manj bo prišel do njih. Bo pa jagodam v visoki gredi dobro dela zastirka, ki bo zadržala vlago v zemlji. Jagode imajo plitve korenine in hitro trpijo zaradi suše. 

Rastline, ki v visokih gredah uspevajo slabše

Sajenje krompirja je smiselno edino v zelo globokih visokih gredah. Potrebuje namreč veliko prostora in precej zemlje. V visoki gredi hitro porabi hranila, zato je v manjših gredah pridelek običajno manjši. Buče in bučke se močno razrastejo in hitro zavzamejo celotno gredo. Če vas to ne moti, imejte v mislih, da uspevajo le v visokih gredah z zadosti komposta. Ne glede na to, kaj posadimo vanje, pa v poletnih dneh poskrbimo za redno jutranje zalivanje. Pazimo še, da rastlin ne sadimo preveč skupaj, sicer s kroženje zraka slabše, plodovi so manjši, tveganje za pojav bolezni pa je večje.

5 nasvetov za gojenje paradižnika v visoki gredi

»Paradižnik v visokih gredah dobro uspeva, če imajo standardno sestavo – drenaža na dnu, nerazpadla kompostna plast v sredini, preperel kompost in na vrhu tanjša setvena plast. V tem primeru paradižnika v visokih gredah tudi ni treba gnojiti,« pravi Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline, ki je z nami delila svojih pet najboljših nasvetov za vzgojo paradižnika na visokih gredah.

1. Vsako leto dodajte nekaj sveže zemlje

 »Na visokih gredah ne dodajate gnojil v zemljo, je pa smiselno vsako leto dodati nekaj sveže zemlje. Če se vrtna zemlja ne zbija, lahko dodate to, sicer pa bolj priporočam kupljen substrat za vrtnine.«

2. Uporaba mikoriznih gliv

»Danes se na trgu že dobijo mikorizne glive. Te koristijo skoraj vsem vrtninam. Priporočam njihovo uporabo ob sajenju sadik paradižnika. Ampak za njihovo dobro delovanje je potrebno dovolj vlage. Če visoke grede nimajo urejenega namakanja, je uporaba mikoriznih gliv nesmiselna.«

3. Redno, obilno namakanje

»Za uspešno pridelavo paradižnika in tudi drugih plodovk na visokih gredah je nujno redno, obilno namakanje. Visoke grede so večji potrošnik vode kot vrtna zemlja. Svetujem, da si uredite kapljično namakanje po zemlji.«

4. Izbira sort je tudi pomembna

 »Naši ljubitelji paradižnika so navajeni na visoke in determinantne sorte paradižnika. Pa še ob opori so jih navajeni pridelovati. Na visokih gredah je to pogosto težava. Ne pridelava, temveč pobiranje paradižnika, saj bo zrasel res visoko. Zato svetujem, da se na visokih gredah goji grmičasti, rečemo mu balkonski paradižnik. Žal gre samo za tipične sorte, ki imajo majhne plodove – češnjev paradižnik. Če pa se odločite za visoke sorte, jih posadite na rob visoke grede in pustite, da se prevešajo preko nje. Ob njih pa obvezno posadite kakšno kapucinko in mogoče baziliko. A na visokih gredah dajem jaz prednost kapucinkam.« 

5. Morske alge, kalij in kalcij

»Namakanje in zmerno gnojenje sta sicer osnovni pogoj, a pri visokih temperaturah, ki smo jih pri nas deležni skoraj vsako poletje, pogosto ne zadoščata. Zato je smiselno paradižnik in tudi druge plodovke redno tedensko škropiti s pripravki, ki vsebujejo morske alge. Če začnemo ob nastanku prvih plodov, bo to zadoščalo. Če pa kljub temu opazimo težave, začnemo uporabljati kalcijeva listna gnojila v izmenjavi s kalijevimi. Torej damo en teden kalij, drug teden kalcij. Vse to je dovoljeno in celo priporočljivo v ekološki pridelavi.«

revija Jana