Shutterstock

Osnovna šola narodnega heroja Rajka v Hrastniku je zadihala v novih barvah. V eni največjih prostovoljskih obrtniških akcij pri nas so v enem samem dnevu brezplačno prepleskali več kot 4.000 kvadratnih metrov in tako v sveže odtenke odeli 30 učilnic. Rokave je zavihalo 99 domačih in tujih slikopleskarjev, pridružilo pa se jim je tudi 26 vajencev in dijakov slikopleskarskih šol. Mladina se je lahko tudi tokrat prepričala, kakšen je poklic, ki ima v tujini precej večji ugled. 

Anže Petkovšek

Tradicionalna osvežitev javnih ustanov

Humanitarno akcijo slikopleskarjev so prvič izvedli leta 1999 na Ptuju, ko je 23 slikopleskarjev prepleskalo ptujsko bolnišnico. Od takrat se je vsako leto razširila. Pri izvedbi imajo ključno vlogo tudi podjetja. JUB je tako letos za prenovo hrastniške šole zagotovil 2.700 litrov barv.

Že ob prvih korakih po avli je nosnice napolnil vonj sveže barve. Bil je zadnji petek v novembru, ko je naša premražena lica ogrel pogled na več kot 130 parov marljivih rok. In kako lepo je videti mlade, ki spretnosti ne brusijo na telefonih! Že zgodaj zjutraj so prostore Osnovne šole narodnega heroja Rajka v Hrastniku napolnili valjčki, vedra in dobra volja prostovoljcev – odvila se je namreč 23. mednarodna humanitarna akcija slikopleskarjev. Letos je v njej združilo moči 55 slovenskih in 44 mojstrov iz Avstrije, Madžarske, Irske, Češke in Slovaške, ki so se v zasavski regiji zbrali na pobudo Sekcije slikopleskarjev, fasaderjev in črkoslikarjev. Pisani ekipi se je pridružilo 26 vajencev in dijakov slikopleskarskih šol.

Šimen Zupančič

Kje so nove generacije slikopleskarjev? 

Tudi sami smo se lahko prepričali, da je delovna akcija v šolarjih prebudila zanimanje za slikopleskarski poklic. Kako pa je v resnici? »Vpis se je letos nekoliko povečal – v prvem letniku imamo 15 dijakov, kar pomeni poln oddelek. Veliko večja težava pa je osip. V tretjem letniku imam trenutno le tri. Ena od možnih razlag je, da se v prvi letnik pogosto vpišejo tudi tujci, ki se nato zaradi jezikovnih ovir odločijo za prekinitev šolanja. Kljub temu imam občutek, da je zanimanje za poklic spet v rahlem porastu,« opaža profesorica Irena Lončar iz Šolskega centra Kranj, ki se spominja, da je bilo pred 20 leti precej drugače, takrat so bili namreč oddelki tako polni, da so morali dijake razdeliti med dopoldansko in popoldansko prakso.

Seveda si prizadevajo, da bi bilo zanimanje za šolanje večje. »Ves čas jim poudarjamo, da gre za lep, ustvarjalen poklic, v katerem je mogoče tudi dobro zaslužiti.«

Šimen Zupančič

Če se ne boš učil, boš šel pa za malarja! 

Inzakaj ta poklic ni dovolj cenjen? Tako mojstri kot profesorji se strinjajo, da se je srž težave zasejala pred leti. »V preteklosti je bilo med ljudmi razširjeno mišljenje: če ne boš priden v šoli, boš šel pa za zidarja, malarja, keramičarja … To je velika napaka že v izhodišču. Vsak rokodelski poklic je vreden spoštovanja in bi moral biti cenjen – žal je v tujini še vedno precej bolj kot pri nas. Zdaj se stvari sicer počasi obračajo, a posledice tega razmišljanja so tu in jih bomo čutili še dolgo,« pokima slikopleskarski mojster Dušan Presetnik in poudari, da je zaradi tega danes težko dobiti slikopleskarja – pa ne le dobrega, kateregakoli!

Slovenija

Na terenu: nevidna služba in kruta resnica o odvozu mrtvih živali

»Mladi pogosto razmišljajo, zakaj bi delal fizično, če lahko tipkaš po telefonu, se ukvarjaš s kriptovalutami ali pustiš, da ‘pametna tehnologija’ dela namesto tebe. A tudi tu mora denar od nekod priti. Pri rokodelstvu pa velja preprosto pravilo: bolj ko si priden, bolj si cenjen, spoštovan in tudi pošteno nagrajen. In to je edino prav.«

Šimen Zupančič

Šimen Zupančič

Celoten prispevek si lahko preberete v reviji Jana, št. 49, december 2025.

Izvedeli boste:

• Razlika med mojstrom in samoukom je ogromna
• Zakaj so cenjeni pravi mojstri
• Kako je z zdravjem slikopleskarjev?
• Za pridne je dela dovolj! 
• Cenik, da te kap
• Stare tehnike priljubljene, nove navdihujoče

revija Jana