Ličenje: Manca Maselj
Stilistka: Brigita Potočki /MJZ Fashion
Lasna kozmetika: LITERAM Care line
Pričeska: Literam terapevtka Nataša Učakar za LITERAM INSTITUTE Salon Piskar, Miševa 1, Domžale
Obleka: Half Price Ljubljana
Nakit: Lunca, Ljubljana
»V 'prejšnjem' življenju se nikoli ne bi upala prijaviti na kaj podobnega, zdaj pa sem, malo za šalo, malo zares, poslala mail, saj po navadi nimam te sreče, da bi bila za karkoli izbrana,« je povedala Simona, ki je ena tistih marljivih žensk, ki doma podpira tri vogale in še kakšnega. Na vprašanje, kako bi se opisala, je kot iz topa izstrelila: »Odvisno, koga vprašam. Za nekoga sem povprečna oseba, skrbna mama, gospodinja, ki rada hodi tudi v službo, pozitivna in sramežljiva, vztrajna in trmasta. Za druge pa še klepetulja, prostovoljna gasilka, umetnica, ilustratorka, polno zasedena oseba, ki obožuje hribe in ljubi umetnost. Vse to sem jaz. Rada imam življenje in vem, da so v njem vse barve – od bele do črne ter vse vmes. Te vmes so mi še posebej všeč. V prvi vrsti sem mama dveh krasnih sončkov, sina in hčerke, aktivnih pubertetnikov v začetni fazi. Rada hodim v službo in mi je všeč, čeprav ni iz moje izobrazbe – sem namreč diplomirana varnostna inženirka. Že več kot 30 let sem članica prostovoljnega gasilskega društva, od tega polovico let delam z mladimi. Sem prostovoljka v društvu za mladinsko dejavnost, ki je vse do konca leta 2023 vsako soboto in petek vodilo delavnice za mladino od šest do 12 let. Letos pa smo v društvu obrnili nov list in delavnice niso tako pogoste,« pripoveduje Simona, ki je že zgodaj kazala ljubezen do umetnosti, slikanja in ročnega ustvarjanja. Starša sta jo pri tem podpirala. Za dvanajsti rojstni dan sta ji kupila barve in platno in odtlej obožuje slikarstvo. Dokler v življenju niso prišle nove prioritete, je energijo usmerjala v samostojne in skupinske razstave, v desetih letih je tako sodelovala pri več kot 20 skupinskih in prav toliko samostojnih razstavah.
»Slikarstvo je zame meditacija, ko se ustavi čas. Ko pa sem postala mama, sta me otroka ponesla v svet ilustracij; pred leti sem ilustrirala zbirko izobraževalnih knjižic o dečku, ki med odkrivanjem Slovenije doživi ogromno prikupnih in smešnih prigod. V zbirki so izšle tri knjižice. Letos aprila je bila izdana še ena z mojimi ilustracijami in v pripravi je že naslednja,« je povedala in dodala, da je rada organizirana, a jo še vedno čas prehiti in slike skoraj vedno nastajajo v zadnjem hipu, kar je tudi najpogostejši razlog, da ponoči »ne sme« spati.
»Od septembra do junija delam enako kot večina osnovnošolskih staršev: otroka spodbujam, podpiram, se z njima prerekam (tudi jezim) glede šolskih obveznosti, učim in jima pomagam. Sem taksi služba za izvenšolske dejavnosti, zato čez vikend toliko bolj prija skok v hribe, kjer se človek lahko odklopi in nadiha. Še toliko boljši občutek je, ko prečkaš kakšnega tisočaka in pomahaš v dolino, polno čudovitih razgledov. Glede na to, da živimo na Gorenjskem, skok na hrib ni težava.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 38, 17. september 2024.
