Sicer pa se v evropski zgodovini ponavljajo obdobja, ko je bila moška lepota enako ali celo bolj poudarjena kot ženska – najbolj je bila čaščena v antični Grčiji. »Kult moške lepote je bil tesno povezan z grško etiko,« pravi umetnostni zgodovinar dr. Martin Germ s Filozofske fakultete v Ljubljani, ki med drugim raziskuje tudi področje ikonografije in ikonologije. Podobno pojmovanje moške lepote najdemo tudi pozneje, zlasti v umetnosti renesanse in neoklasicizma.
Dr. Martin Germ: Antika, hvalnica moški lepoti. Ne le v likovni umetnosti antične Grčije, moška lepota je poudarjena tudi v drugih pomembnejših delih grške kulture: »Pesniki so jo zelo opevali. Jezikovne analize kažejo, da se pridevnik 'lep' v moški obliki pojavlja veliko pogosteje kot v ženski, in seveda ni naključje, da veliki Platon, ko govori o naravi lepega, vzame za izhodišče lepoto mladeniča in ne mladenke.« Najbolj slikovito pa se helenski odnos do moške lepote zrcali v kiparstvu. Z neštetimi upodobitvami golih mladeničev je prava hvalnica moški lepoti. Skladno grajeno atletsko telo ter pravilne, plemenite, bolj ali manj idealizirane poteze obraza so obči estetski kanon, skupen vsem lepotnim idealom od efebske, to je nežne mladeniške lepote, do herojske lepote zrele moškosti, razlaga dr. Germ. »Sprehod po kateri koli od večjih zbirk antičnega kiparstva pokaže, da so bili stari Grki skoraj obsedeni z lepim moškim telesom, vendar njihove zavzetosti nikakor ne smemo soditi prepovršno, kajti v lepoti moškega telesa je bil utelešen eden najpomembnejših helenskih idealov – ideal svobodnega, samozavestnega in plemenitega človeka.«
Dr. Dejan Verčič: Lepota, pot do denarja in vpliva. »Fizična lepota je eden od elementov, ki vodi do uspeha, saj smo 'narejeni' tako, da nas lepo privlači.« Lepota, pravi, pa je še zlasti pomembna zdaj, ko vstopamo v postliterarno družbo. Nekoč smo poznali vsebino romanov, avtorjev pa ne. Danes, ko avtorji nastopajo na televiziji, predstavljajo knjige na raznih dogodkih in so prisotni na družbenih omrežjih, je pomembna tudi njihova podoba – včasih žal bolj kot vsebina. »Če te ima kamera rada, če si dobro videti na odru in če spretno nastopaš, si v veliki prednosti. Zato je lepota tudi orodje politikov.« Dr. Verčič spomni na ameriško analizo za obdobje, ko televizije še ni bilo – ta dokazuje, da v času televizije številni takratni predsedniki ne bi imeli možnosti za zmago. »Tudi pogled na zgodovino naših političnih voditeljev pokaže, da se je njihova fizična podoba v času mandata (Janez Drnovšek, Janez Janša in še kdo) precej popravila. Vsekakor izpostavljenost narekuje skrb za lepšo podobo, saj ta odpira vrata, nagovarja in privlači ljudi, ohranja pozornost in vzbuja zanimanje.«
Tudi George Clooney bi uspel v politiki. Da je lepota valuta, ki se jo da zelo dobro unovčiti, je živ primer »naš sosed« Arnold Schwarzenegger. V rodni vasici Thal na jugu Avstrije ni imel nobenih možnosti, a njegova podoba mu je odprla pot do ameriškega filma in bogastva. Nato se je celo poročil v Kennedyjev klan in se z leti, ko njegova podoba ni več imela filmske vrednosti, uveljavil v politiki kot guverner Kalifornije. »Tudi George Clooney bi uspel v politiki, če bi le oziroma ko bo poskusil,« je prepričan Dejan Verčič. »Podoba je zagotovo koristila tudi italijanskemu predsedniku ali pa avstrijskemu zunanjemu ministru. Mladi in lepi fantje uspevajo, tako kot je nekoč madžarski predsednik dobil s pomočjo svojega videza več simpatij. Pa tudi naš predsednik Borut Pahor je znan kot lep moški, in to mu zagotovo ne škodi ...«
Več v Zarji št. 31, 2. 8. 2016
