Spoštovani gospod Dragan!
Vaše pismo me je prijetno presenetilo. Zakaj, boste vprašali. Preprosto: ker pri svojih 85 letih od zdravstvenih težav omenjate le eno koleno in hrbtenico. Vtis je, da je to edino, kar Vas vznemirja v zvezi z zdravjem. Večina Vaših vrstnikov ima namreč vrsto drugih zdravstvenih težav – od visokega krvnega tlaka do srčnožilnih bolezni, Vi pa, kot kaže – in srčno upam, da je res tako – zgolj z gibali, kar je pri teh letih presenetljivo.
Pišete, da ne morete opraviti pregleda z magnetno resonanco (MR) zaradi strahu pred zaprtim prostorom. Kdo to pravi? Vi? Potem ste Vi tisti, ki menite, da potrebujete pregled z MR za natančnejšo opredelitev svojih težav; če bi se namreč posvetovali z zdravnikom – s svojim osebnim ali pa specialistom, bi Vam prvi in drugi povedala, da klavstrofobija, kot v medicini imenujemo to motnjo, ni ovira za pregled z MR. Rešitev je preprosta: zdravnik anesteziolog Vas uspava, potem pa radiolog mirno opravi svoje delo. Uspavanje v tem primeru ni tako globoko in dolgotrajno, kot je potrebno na primer za kakšno težjo operacijo; včasih, pri nekaterih pacientih, je dovolj že blago pomirjevalo, na primer kateri od benzodiazepinov; eden teh je apaurin, ki že s svojim imenom obljublja, da učinkuje proti strahu. Torej le nič skrbi. Zdravniki bodo za Vas našli ustrezno rešitev.
Res potrebujete MR?
Je pa vprašanje, ali res potrebujete tovrstno diagnostiko. Navadno se namreč začne z dobro anamnezo: to je pogovor, iz katerega zdravnik izve, kdaj so se pojavile bolečine, ali so izrazitejše pri hoji ali ponoči, ali bolečina iz hrbtenice seva v nogo, ali se morate ustaviti in počivati po določeni prehojeni razdalji, ali jemljete kaj proti bolečinam, ali so zdravila učinkovita, pa še kaj ga bo zanimalo v zvezi z Vašimi težavami. Podatke, ki jih dobi na ta način, dopolni še s temeljitim kliničnim pregledom, ki tudi marsikaj razkrije: na primer, ali je koleno stabilno, ali je oteklo, ali je čutiti krepitacije – škripanje pri upogibu … In če gre za hrbtenico – ali zmorete vse gibe, ali katera mišica popušča, ali čutite dotik … Šele na osnovi vsega tega pride v poštev slikovna diagnostika. Kriterije zanjo torej postavlja zdravnik, ne bolnik. Slikovna diagnostika je nepogrešljiva posebej za kirurga – če gre za gibala in če ni posredi poškodba, je to ortoped. MR odlično prikaže mehke dele: na primer morebitno utesnitev katere od živčnih korenin, ki izhajajo iz hrbtenjače oziroma med vretenci iz hrbtenice; pri kolenu se dobi precej natančno predstavo o vezeh – ligamentih, obeh meniskusih pa o stanju hrustanca …
Namesto MR je mogoče uporabiti tudi CT (kratica za kompjutersko oziroma računalniško tomografijo), ki bi jo gotovo lažje prenesli kot MR, zato bi bila tudi to rešitev, je pa res, da MR natančneje prikaže mehke dele, pri slikanju s CT pa je preciznejši prikaz kostnih delov.
Medtem ko boste čakali na pregled pri specialistu – ortopedu ali fiziatru, Vam svetujem, da čim bolj okrepite mišico iztegovalko kolena; ker ima štiri glave, ji rečemo kvadriceps; to je prednja stegenska mišica, ki daje dobro oporo kolenu. Tudi glede hrbtenice svetujem ustrezne vaje, če le bolečine niso prehude; tedaj je najbolje počivati. A dolgoročno so posebej priporočljive vaje za krepitev mišičnega steznika. Kaj je mišični steznik? Tvorijo ga trebušne in obhrbtenične mišice. Tudi za mišični steznik velja, da je najboljša opora hrbtenici – boljša od katere koli ortoze oziroma opornice za ledvenokrižno hrbtenico. Te pri težavah degenerativnega značaja itak ne priporočamo, saj pomeni potuho za mišice, ki zato še dodatno oslabijo.
Gibanje, najboljše mazivo za sklepe
Težave s hrbtenico se rade ponavljajo – so kronične, a če skrbite za čvrste mišice, torej dobro oporo, so bistveno manjše ali pa jih sploh ni. Najpomembnejše je, da se človek ne zasedi. Še vedno veljata tisti stari resnici, da »raba organe (v našem primeru mišice) krepi, neraba jih slabi«, in še, da »ni boljšega maziva za sklepe, kot je gibanje«.
Kakorkoli, spoštovani gospod Dragan, želim Vam, da čim bolje opravite s težavami s kolenom in hrbtenico, vzdržujete splošno telesno pripravljenost (kondicijo) in ohranjate dobro zdravje. Za zdaj potrebujete le dobrega zdravnika specialista (ali zdravnico, se razume!), ki Vas bo ustrezno usmerjal, in enako dobrega fizioterapevta (oziroma fizioterapevtko), ki Vas bo naučil pravilnega izvajanja pravih vaj za odpravljanje ali vsaj blaženje težav, s katerimi se trenutno spopadate. Ne skrbite: pridevnik dober uporabljam zgolj retorično: poznam kar nekaj specialistov, ki se ukvarjajo z gibali – zdravnikov in terapevtov – in, verjemite, vsi so dobri! In predani svojemu delu! Čeprav se zadnje čase slišijo glasovi, ki nas skušajo prepričati o nasprotnem.
Ne dvomim, da boste ustrezno rešili svoje težave. To Vam tudi želim in Vas lepo pozdravljam,
mag. Alenka Höfferle Felc, dr. med., spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine (fiziatrinja)
Veseli bomo vaših vprašanj, pričakujemo jih na elektronskem naslovu: jana@media24.si; pa tudi navadna pisma so še vedno dobrodošla, na naslovu: revija Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje. Vprašanje pošljite s pripisom JANINA ZDRAVNIŠKA LINIJA, če želite odgovor točno določene zdravnice, pripišite njeno IME. Obvezno pa pripišite tudi ŠIFRO, pod katero bosta objavljena vprašanje in odgovor, da ne razkrivamo občutljivih osebnih podatkov.
Odgovarjajo in svetujejo:
Miroslava Cajnkar Kac, specialistka šolske medicine
Prim. Jasna Čuk Rupnik, specialistka pediatrije
Vida Drame Orožim, specialistka nevrologije in psihiatrije
Alenka Höfferle Felc, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine
Prim. Mojca Kos Golja, specialistka interne medicine in revmatologije
Prim. Marta Križnar Škapin, specialistka pedontologije
Metka Marković Lesjak, specialistka splošne medicine
Tatjana Zorko, specialistka kardiologije in psihoterapevtka
