Samo lani so bakterijo Listerie monocytogenes našli v slanini, suhi salami, tunki, zaseki, dimljenem lososu, kebabu, siru in v ribjem namazu ter izdelke odpoklicali s trgovskih polic. Leta 2018 pa je vsa Evropa, vključno s Slovenijo, trepetala pred listeriozo, ki so jo našli v kar 17 vrstah zamrznjene zelenjave belgijske multinacionalke Greenyard, pri kateri nabavljajo tudi največje slovenske trgovine in predelovalci.
Čeprav je število ljudi, ki zboli za listeriozo zaradi okužbe z živili, majhno, je listerioza v primerjavi z drugimi okužbami in zastrupitvami z živili lahko zelo nevarna in med vodilnimi po številu smrti. V Evropi je od začetka novega tisočletja v porastu in vsako leto se z njo okuži več ljudi, let 2022 jih je obolelo nekaj več kot 2700.
Lahko tudi smrtna
Listerioza je bolezen, ki se prenaša s hrano. Povzroča jo bakterija Listeria monocytogenes, ki živi vse okoli nas. Najdemo jo zlasti v tleh, podtalnici, gnijoči vegetaciji in živalskih iztrebkih, tudi žuželčjih. Listerija je eden najodpornejših mikroorganizmov, ki pogosto živi in raste v vlažnem, hladnem okolju, kot je hladilnik. To ni običajno za druge zdravju škodljive mikroorganizme v živilih, ki se praviloma pri temperaturi pod 5 °C ne razmnožujejo več. Listerija se namreč razmnožuje pri temperaturah od 4,4 °C do 44 °C, niti temperaturna ničla pa njenega razmnoževanja ne ustavi, ampak le upočasni. Listerija se zelo lahko širi s stikom živila z okuženo površino, zato se lahko okužba tudi v hladilniku prenaša z enega živila na drugo.
Za zdrave ljudi je listerioza praviloma neškodljiva, zelo resna ali celo usodna pa je lahko za še nerojene otroke, novorojenčke, nosečnice, osebe, starejše od 65 let, in take z oslabljenim imunskim sistemom. Simptomi listerioze vključujejo zvišano telesno temperaturo, mrzlico, glavobol, razdražen želodec, drisko, bolečine v mišicah ter slabost in bruhanje. Ob njih lahko hitro zmotno pomislimo, da smo zboleli za gripo. Huda okužba z listeriozo se lahko razširi na krvni obtok ali možgane ter povzroči sepso, meningitis ali encefalitis. Nosečnica lahko okužbo prenese na plod, in če je ne zdravijo pravočasno, lahko listerioza hitro povzroči spontani splav, mrtvorojenost, prezgodnji porod in smrt novorojenčkov.
Na srečo listeriozo učinkovito zdravimo z antibiotiki, tudi pri novorojenčkih. Večina ljudi z zdravim imunskim sistemom se že po nekaj dneh brez zdravljenja počuti bolje. Tudi pri hudi okužbi antibiotiki izboljšajo počutje že v treh do petih dneh. Pomembno pa je, da zdravljenja ne prekinete predčasno, saj se lahko listerioza ponovi in jo je v drugem krogu težje zdraviti.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 11., 12. marec, 2024.
