Jana
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 5 min.

Sončni vitamin D


Milka Krapež
3. 3. 2010, 10.07
Posodobljeno
09. 08. 2017 · 09:58
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

V temačnejših dneh smo deležni manj vitamina D, ki mu pravijo tudi »sončni vitamin«. S pomanjkanjem tega vitamina je povezano marsikaj. Znanost zadnja leta ugotavlja, da je bila vloga vitamina D za človekovo zdravje do zdaj močno podcenjena.

Sončni vitamin D
Arhiv Svet24
Teoretično lahko ta vitamin zaužijemo s hrano živalskega izvora.
Temačni zimski dnevi se kar nočejo končati. Smo zato ljudje brez pravega razloga slabše volje, bolj utrujeni? Nas zato bolijo mišice, kosti in sklepi? Zdi se, da povezava ni logična. A je. V temačnejših dneh smo deležni manj vitamina D, ki mu pravijo tudi »sončni vitamin«. S pomanjkanjem tega vitamina je povezano marsikaj. Znanost zadnja leta ugotavlja, da je bila vloga vitamina D za človekovo zdravje do zdaj močno podcenjena.

Vitamin D je pomemben, ker pomaga pri vsrkanju kalcija in fosforja, dveh za zdravje izredno pomembnih mineralov. Znano je, da tako vpliva na rast kosti pri otrocih. Pomanjkanje vitamina D povzroča rahitis, otroci so morali zato včasih piti ribje olje, ki je bogat vir tega vitamina. Vitamin D nastopa v več oblikah. Najbolj znani sta dve: D2 (ergokalciferol) in D3 (holekalciferol). Vitamin D, ki ga dobimo s sončnimi žarki, hrano ali prehranskimi dopolnili, ni dejaven. Aktivira se lahko šele s kemijskim procesom. Aktivna oblika vitamina D v telesu se imenuje kalcitriol. Kot rečeno, ta ne vpliva le na kosti in mišice, temveč na številne procese v vseh organskih sistemih v telesu.
Močan pomočnik proti gripi


Strokovnjaki iz različnih raziskovalnih centrov po svetu poročajo o zadnjih odkritjih v zvezi z vitaminom D. Eno najbolj aktualnih je povezano z gripo. Znanstveniki so ugotovili, da je lahko pomanjkanje vitamina D eden glavnih vzrokov, da ljudje zbolijo za gripo. Ali drugače: če človek dobi dovolj vitamina D, lahko s tem prepreči, da bi zbolel za gripo oziroma jo bo prej prebolel. Gripa bo potekala v blažji obliki (raziskava je objavljena na spletnih straneh PubMed). Avtorji raziskave pravijo, da lahko farmakološki odmerek (v nasprotju z dnevno priporočljivim odmerkom) vitamina D zmanjša zbolevanje za gripo in izboljša zdravljenje. Farmakološki odmerek je lahko tudi desetkrat večji od dnevno priporočljivega odmerka, vendar pa je v opozorilo vsem pomembno, da tako visokih odmerkov ne smemo nenadzorovano uživati več kot tri ali štiri dni. Avtorji dveh raziskav še pravijo, da je dokaz za to tudi dejstvo, da je gripa pogostejša v zimskih kot v poletnih mesecih. Poleti so ljudje več na prostem, izpostavljeni so sončnim žarkom, kar sicer zaradi nevarnosti kožnega raka ni dobro, za pridobivanje vitamina D pa je zelo dobrodošlo. In ko smo že pri tem, sončenje in praženje poleti ni »zdravo nabiranje vitamina D«, marveč velika škoda za telo in precej večja nevarnost, da zbolimo za rakom. Koristen je dopoldanski ali popoldanski sprehod po deset ali petnajst minut, kar je za pridobivanje vitamina D povsem dovolj.
Druga raziskava, ki so jo delali Američani (sodelovalo je okrog 1900 odraslih in otrok) in je bila objavljena v Archives od Internal Medicine, je ugotovila, da ljudje z višjo ravnjo vitamina D v krvi ne zbolijo tako pogosto za virozami kot tisti, ki imajo tega vitamina manj. Ta podatek je posebno pomemben za bolnike z astmo in hudo pljučno boleznijo. Če imajo več vitamina D, bodo težje podlegli virusom. Bolniki s kronično obstruktivno pljučno boleznijo, ki so imeli malo vitamina D, so dvakrat pogosteje zboleli za virozo. Seveda so se znanstveniki lotili raziskovanja, kakšen je mehanizem delovanja vitamina D. Razlage so zapletene, vendar pojasnjujejo, zakaj je ta vitamin tako vpliven.


Pomaga tudi v boju proti raku
Posebno zanimivo je, da je pri vpletenosti vitamina D v delovanje imunskega sistema znanstvenike zanimalo, ali lahko vpliva tudi na druge bolezni. To velja predvsem za raka in hude bolezni, na primer vnetne in avtoimunske bolezni, ki so neozdravljive. Med njimi je tudi sladkorna bolezen tipa 1. Zelo znana ameriška strokovnjakinja za ženske težave dr. Christiane Northrup je povedala, da vitamin D spodbuja normalno delovanje vseh celic v telesu. Poleg tega raziskave kažejo, da pomaga preprečevati nekatere oblike raka, predvsem raka dojke, jajčnikov, prostate in raka debelega črevesa in danke. Dr. Northupova pravi, da bi lahko raka dojke preprečili pri tisočih ženskah, če bi te le dobivale dovolj vitamina D. To seveda ne pomeni, da bi se poleti izpostavljale soncu, marveč da bi v zimskih mesecih jemale prehranske dodatke, spomladi in jeseni izkoriščale sončne dneve za sprehode, poleti pa se pazljivo za nekaj minut izpostavljale le blažjim jutranjim in večernih sončnim žarkom.


Raziskave še potekajo
Spletna enciklopedija Wikipedia objavlja ugotovitve številnih novih raziskav, ki potrjujejo izredno velik pomen vitamina D za zdravje. Med drugim strokovnjaki pravijo, da je zelo verjetno, da lahko vitamin D pomaga pri zdravljenju revmatoidnega in psoriatičnega artritisa, luskavice, osteoporoze, številnih vrst raka (poleg že naštetih še levkemije, raka glave in vratu, raka bazalnih celic), sistemskega lupusa eritematozusa, sladkorne bolezni tipa 1, multiple skleroze. Telesu pomaga celo po transplantaciji, da ne zavrača darovanega organa. Zdaj potekajo klinične raziskave, s katerimi bi te precej pomembne trditve lahko dokončno potrdili. Znanstveniki že vedo, da kalcitriol, aktivna oblika vitamina D, v telesu spodbuja celično smrt po končanem življenjskem ciklusu (če se celica namesto tega deli in raste naprej, je rakava). Pregled raziskav, ki so jih izvajali med letoma 1970 in 2007, daje slutiti, da ima vitamin D pomembno zaščitno vlogo pred razvojem rakave bolezni.


Tudi številne druge raziskave ugotavljajo, da imajo več raka ljudje, ki so doma bolj na severu. Statistični podatki pa potrjujejo, da so operacije, opravljene poleti oziroma v sončnih mesecih, uspešnejše od tistih v zimskem času. Pomanjkanje vitamina D je domnevno povezano z napredovanjem raka dojke in nastajanjem metastaz v kosteh. Kanadska zveza za boj proti raku je bila prva, ki je leta 2007 priporočila, da naj bi vsi odrasli jemali po tisoč enot vitamina D na dan, to pomeni 25 mikrogramov. Dnevno priporočljiv odmerek je deset mikrogramov oziroma 400 enot. Glavni vzrok za to priporočilo je bilo zbolevanje prebivalstva na severu države.
Lahko vitamin D pomaga tudi srcu?


Spodbudni podatki so navedli strokovnjake, da preverijo tudi, ali bi se lahko z vitaminom D lotili tudi bolezni srca in žil. Vse kaže, da je lahko tudi pri njih vitamin D v pomoč. Ni še dokazano, vendar predvidevajo, da bi z večjimi odmerki od dnevno priporočenih lahko pomagali bolnikom z višjo vsebnostjo holesterola v krvi in tudi z višjim krvnim tlakom. Na spletnih straneh klinike Mayo najdemo celo vrsto bolezni, pri katerih pomaga vitamin D. Poleg rahitisa so našteti luskavica, mišična oslabelost, osteoporoza, bolezni ledvic, sledijo preprečevanje raka in tudi sladkorne bolezni tipa 2, visokega krvnega tlaka, visoke vsebnosti triglicedirov, multiple skleroze, odpravljanje težav s hujšanjem (ljudje, ki imajo premalo vitamina D, težko shujšajo) in podobno. Res pa je, da je pomoč vitamina D dokazana le pri prvih petih, pri drugih pa so dokazi še nejasni.
 

Kje najdemo vitamin D
V hrani najdemo vitamin D v globokomorskih ribah, ostrigah, mlečnih izdelkih, jajcih, ribjem olju. Toda tudi preveč vitamina D ni priporočljivo. Znaki, da ga je preveč, so slabost, bruhanje, nenehno odvajanje vode, žeja, visok krvni tlak. V telesu, predvsem v ledvicah, se začne odlagati kalcij, zato je delovanje ledvic slabše.
 

cloud-rain

Trenutno

10 °C

Deževno

nedelja, 27. 4

Delno oblačno

9 / 18 °C cloud-sun

ponedeljek, 28. 4

Delno oblačno

6 / 19 °C cloud-sun

torek, 29. 4

Delno oblačno

9 / 21 °C cloud-sun

7-dnevni obeti


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.