Črni petek
Na intenzivnem oddelku univerzitetne klinike v Mainzu je bil 20. avgust popolnoma navaden dan; bil je petek, ravno pravšnje vreme za ta letni čas, osebje v belem je zapuščalo ali pa vstopalo v prostore oddelka, starši so se, ko je bilo konec obiskov, s strahom in upanjem poslavljali od svojih malih, popolnoma nebogljenih bolnikov. »Jutri je nov dan, jutri bo bolje,« so bile njihove želje, prežete z bolečino. Z neskončnim upanjem o lepšem, predvsem pa (bolj) zdravem jutri so tistega dne s klinike odhajali tudi starši desetih, skoraj vseh prezgodaj rojenih dojenčkov, in petletnika, ki so prejeli usodno infuzijo, okuženo s črevesno bakterijo. V noči na soboto se je 11 otrokom zdravstveno stanje poslabšalo, pri sedmih je že bilo kritično. Takoj so analizirali infuzijo, a žal prepozno. Sanje o življenju svojega otroka so se najprej razblinile pri starših dvomesečnega in osemmesečnega dojenčka. Čeprav je bil mlajši, kot je razvidno iz obdukcijskega poročila, zaradi srčne napake zapisan smrti, je to, da je bila razlog za prezgodaj končano življenje (še) okužena infuzija, nerazumljivo, nesprejemljivo in nepredstavljivo. Vodstvo bolnišnice je po tragičnem dogodku takoj začelo preiskavo. Pet, vseh prezgodaj rojenih otrok je bilo še vedno v kritičnem stanju. »Za štirimi otroki je zelo stabilna noč, njihovo zdravstveno stanje je boljše kot včeraj. Stanje petega, zelo slabo razvitega in precej prezgodaj rojenega dojenčka (v 24. tednu nosečnosti), ki ga je infekcija močno prizadela, pa se ni izboljšalo. Žal moramo pričakovati najhujše,« je javnosti ob tragičnem dogodku sporočil vodja klinike v Mainzu, Norbert Pfeiffer. Čez en dan je bilo konec tudi sanj tretjih staršev. 

Več v novi Jani, 31.8.2010