Devet semestrov zahtevnega študija ima za seboj, mi je ropotalo po glavi, medtem ko mi je Jadranka Perl, magistra TOM (skupek energijskih tehnik in akupunkture), vrtala s prvo tanko iglo v občutljivo zapestje desne roke. »Boli?« je vprašala. Zapestje je občutljivo, a zabolelo ni niti toliko kot pik čebele, čeprav me je opozorila, da vbod z akupunkturno iglo lahko zaboli, a največkrat le kot pik komarja – torej nič. Ko sta me začela srbeti zapestje in predel na čelu, kamor mi je tudi zapičila iglico zaradi težav s sinusi, se je nasmehnila. »Odlično, to kaže, da ste odprti za zdravljenje in da se je energija nabrala okoli iglic!«

Kaj sploh je tradicionalna orientalska medicina, na kratko TOM?

V TOM so združene tradicionalne medicine Orienta – kitajska, korejska in japonska. Med seboj se razlikujejo in hkrati povezujejo. Če se osredotočim samo na akupunkturo, ki je del TOM, je kitajska nekoliko agresivnejša v primerjavi z japonsko, korejska pa še bolj agresivna v primerjavi s kitajsko in se jo v našem svetu redko uporablja prav zato, ker je boleča: v ZDA te lahko zaradi bolečin tožijo. Korejske iglice so debelejše, stimulacija je močnejša, japonska akupunktura je zelo mila, odlična za otroke in ljudi, ki se bojijo igel; japonske iglice so zelo tanke, stimulacija nežna, dokazano je, da samo tri iglice, največ šest, prispevajo k zelo dobrim rezultatom.
To pomeni, da se z iglami odpre pretočnost energijskih kanalov?
Drži. Vsaka bolezen izhaja iz stagnacije, pomanjkanja ali presežka, kot na primer rečejo Kitajci, zaradi preveč ognja v telesu. Iglice na določenih točkah odpirajo kanale, delujejo na notranje organe, kri, na naša čustva.
Rekli ste, da TOM ni samo akupunktura.
V tradicionalno orientalsko medicino prav tako kot v kitajsko spadajo še druge metode: či gong (energija) kot posebna vrsta vaj, ki se kombinirajo z dihanjem, in medicinski či gong, ki je tudi energijsko zdravljenje; masaža tuina, najstarejša metoda v kitajski tradicionalni medicini, in še druge metode, ki so se razvile pozneje – elektroakupunktura, laserska akupunktura, zdravljenje s sedemzvezdno iglo, skalpakupunktura, ki je zelo dobra za ljudi v komi … Pri vseh teh metodah gre za boljši pretok energije, za odpiranje kanalov in vzpostavljanje ravnovesja.
Kako je teklo učenje, študij, ko pa je vse tako zelo energijsko, v zraku, vi pa ste po osnovni izobrazbi pedagoginja?
Skoraj dve leti sem porabila za medicinske in naravoslovne izpite, ki so potrebni za vpis. Ob vpisu na podiplomski študij sem takoj začela s teorijo, ki jo je res težko zagrabiti: vse je nekako energijsko, veliko se govori o jinu in jangu – to sem si drugače predstavljala. Na začetku mi je bilo res težko sprejeti ta koncept, toda v drugem semestru je slika začela dobivati lepo obliko, nenadoma sem razumela, da je to velika umetnost in da je treba preskočiti iz logičnega razmišljanja na desno možgansko hemisfero – da razumeš stvari.
Imate certifikat za zdraviteljico?
Imam, sem doktorica akupunkture, z zdravniki izjemno dobro sodelujem.
V ZDA imate svojo ordinacijo. S kakšnimi težavami prihajajo ljudje, kako jim pomagate?
Ker je moja ordinacija v sklopu klinike za ortopedijo – specializirana sem za ortopedijo in interno medicino s herbologijo (kitajsko zeliščarstvo, op. a.) – mi uradna medicina, ortopedski kirurgi, pošilja največ bolnikov z ortopedskimi težavami: včasih pred operacijo, včasih po njej. Zelo dobro sodelujemo. In če mi bolnik dovoli, imam pravico poklicati njegovega zdravnika in se pogovoriti o svojem zdravljenju tega bolnika – še posebej s herbologijo, kjer so nekatera zelišča kontraindicirana z nekaterimi farmacevtskimi izdelki.

Več v Jani št.46

 

Tekst: Miša Čermak, foto: Iztok Dimc