Poletni dopust bi moral biti za vse najlepši del leta. Že sanje o počitnicah nas v časih, ko se na naša pleča prevali preveč stresa in utrujenosti, zazibljejo v užitek. Nato se začnejo približevati tiste prave priprave: pakiranje, živčnost, kupovanje, meglena napoved jesenskega pomanjkanja denarja, dolgo potovanje, nepregledne kolone, neusklajenost želja in pričakovanj ter sto drugih stvari, ki lahko povsem pokvarijo tako željno pričakovani teden ali dva. Če si to dopustite.

Tudi če vam uspe jadrati po mirnih valovih dopusta, vas bo nekaj dni pred vrnitvijo začelo ščemeti v želodcu. Nato izbruhne tisto, kar so tudi zdravniki priznali kot realno stanje – stres po dopustu.

 Prijateljica mi je zaupala, da je dopust zanjo eden hujših stresov v letu. Prav tako, kot so lahko silno stresni božični in novoletni prazniki, veliki družinski dogodki ali poroka. Vedno znova se čudi sama sebi, da se na dopustu ne zna organizirati in uskladiti, da ne zna krotiti otrok, skuhati, v miru popiti kavice in pojesti rogljička, potem ko na tržnici nakupi zelenjavo in na obali nabavi ribe, odvleči na plažo vse krame, o kateri mislimo, da jo tam potrebujemo, v senci brati knjige in celo zadremati, kot je to znala neka njena vzornica. In še to: jezi jo tudi to, da ji, utrujeni, kot je, ne uspe radoživo popestriti spolnega življenja z možem, kot si je zamislila pred odhodom od doma.

O tem, da lahko dopust v resnici mnogim zagreni življenje, govori tudi dejstvo, da je na mednarodnem seznamu stresnih dogodkov dopust ocenjen z več kot 20 točkami. Kako hud je ta stres, boste najbolje razumeli, če ga primerjate s stresom, ki ga povzroči smrt ljubljenega človeka – ta ima 100 točk.

Sprostite se vendar!

Kako je to mogoče? Vse to se dogaja zato, ker si znajo nekateri ljudje resnično zaplesti počitnice. Zdi se, da niso še nikoli slišali, da mora biti dopust vsaj za odtenek drugačen od vsakdanjosti, da od sebe in počitnic ne smejo preveč pričakovati, ne smejo preveč načrtovati, da jih ne smejo idealizirati in se morajo, še preden se odpravijo na pot, posloviti od popolnosti. Na počitnicah je namreč najpomembnejša spontanost.  Navajeni smo delati in živeti v določenih dnevnih ritmih, in to svojo navado pogosto upoštevamo tudi na počitnice. Psihologi svetujejo, naj vsaj takrat živimo v skladu s trenutnimi željami in pobudami.

Kaj je pravi dopust? Lahko trdimo, da ni skrivne formule za dober dopust. Za nekatere so največji užitek robinzonske počitnice, za druge pa je zelo stresen prav odmik od civilizacije. Groza jih je tega, da ne vedo, kaj se kje dogaja brez njihove prisotnosti, in tega, da nimajo nadzora nad dogajanjem v svetu, ki so ga začasno zapustili. Taki dopustniki znajo počivati šele takrat, ko so prepričani, da je tam, kjer jih ni, vse »v redu«, hkrati pa si želijo nenehnih potrditev, da jih tam kljub vsemu pogrešajo. Torej nekaterim ljudem ne smemo popolnoma izklopiti mobilnih telefonov in računalnikov. Takrat bi namreč doživeli stres.

Dejstvo je, da je mera dopustniškega stresa povezana z našo pripravljenostjo na privajanje novim – dopustniškim – pogojem. Nekateri z užitkom obrnejo hrbet hitenju in obveznostim ter pod drevesno krošnjo prebirajo knjigo za knjigo, drugim je dopust nekaj povsem nesmiselnega, če zgodaj zjutraj ne prekolesarijo vsaj 50 kilometrov, zvečer pa jih še deset pretečejo. Poleg tega plavajo, se zabavajo, ponočujejo, pijejo in počnejo še marsikaj. Živijo »tristo na uro«, in to jim ustreza. Edina težava je, da se po takšnih počitnicah vrnejo v službo nekoliko izčrpani.

Kot pravijo strokovnjaki, je edino pravilo, ki ga moramo upoštevati pri izbiranju vrste dopustovanja, to, da ga moramo prilagoditi svojim željam in izbrati tisto, kar nam najbolj ustreza. Pri tem moramo biti iskreni do sebe in drugih.

Več v Jani št.32, 11.8.2009