Uganka, kaj nastaja v parku na križišču med Tivolsko, Dunajsko in Slovensko cesto v Ljubljani, je razkrita. Hologram Evrope, projekt, ki ga je umetnik zasnoval v obdobju slovenskega približevanja Evropi, pred približno desetimi leti, kot nekakšno nadgradnjo državnega grba, je končno zaživel. »Pravi trenutek za njegovo uresničenje se je pojavil s predsedovanjem Slovenije Evropski uniji, ko je postalo nujno, da Slovenija definira svojo vlogo v družini evropskih narodov,« pojasnjuje Pogačnik. S projektom, ki je plod sodelovanja med Mestno občino Ljubljana in Društvom za sožitje človeka, narave in prostora VITAAA, je avtor s petintridesetimi sodelavci iz šestih držav želel ustvariti energijski model Evrope ter za vsako državo članico EU in tudi za dežele, ki so Uniji blizu, odkriti ustvarjalno vlogo, ki jo igrajo v nastajajoči evropski celoti. Poleg tega, da hologram ozavešča o slovenski identiteti v skupnosti evropskih držav, ohranja spomin na mesece, ko je bila Ljubljana prestolnica Evrope. Po drugi strani naj bi hologram s posebno tehniko komunikacije pomagal pri zdravljenju skrhanega odnosa med človeštvom in Zemljo.
Dogovor z dr. Drnovškom
Za uresničitev holograma se je že pred leti zavzel dr. Janez Drnovšek, z njim sta zaradi podobnih pogledov na življenje postala dobra prijatelja. »Poznal je moje delo in podpiral moje projekte. Želel je, da bi hologram postavili skupaj z vlado, a je takrat zaradi drugačnega razmišljanja prišel z njo v konflikt, zato smo morali realizacijo odložiti.« Kljub temu sta sodelovala naprej. Pogačnik je Drnovšku pomagal ustanoviti Gibanje za pravičnost in razvoj. »Tudi zato, ker sva se strinjala, da ljudje s svojim življenjskim slogom uničujemo naš planet in bodo kmalu potrebne korenite spremembe, ki se bodo morale najprej zgoditi v nas samih. Tehnologijo, s katero bi popravili napake, je nemogoče razviti, kajti kriza Zemlje se prehitro stopnjuje. To, da se je človek njegovega kova odločil za drugačno pot v življenju, je bil zame zelo optimističen znak in mi je dal še večjo motivacijo. Podpirala sva se pri svojem prizadevanju – on v spreminjanju zavesti ljudi, jaz pa konkretneje, pri preobrazbi Zemlje in zdravljenju prostora.«
Izhodišče je bil OHO
Zametki Markovega današnjega delovanja so se kazali že ob ustanovitvi znane umetniške skupine OHO v šestdesetih letih. Njene člane je zanimala umetnost v povezavi z različnimi razsežnostmi bivanja. »Začeli smo se zanimati za zemljo, naravo, vesolje, živali, pa tudi za nevidna bitja in energije.« Celo zaživeli so v komuni – imenovala se je Družina v Šempasu, da bi se še bolj približali naravi. Že takrat so živeli tako, kot si mnogi danes predstavljajo življenje v ekoloških vaseh in podobnih skupnostih. Najprej so se v gibanju OHO s temi temami ukvarjali le na področju umetnosti, kasneje je Pogačnik njihove metode razvijal tako, da so postale praktično uporabne, denimo pri zdravljenju ran, ki jih Zemlji povzroča človek. »Zemljo si je treba predstavljati kot neko celostno zavest, ki se na površini izraža v številnih holografskih vzorcih, utelešenih kot minerali, rastline, ljudje … Ljudi nagovarjam, naj bodo odprti do Zemlje kot živega bitja, z Zemljo se je treba začeti pogovarjati, saj ona edina pozna ključe za rešitev naraščajočih ekoloških težav. Ne moremo pa tega pogovora niti začeti, če se spet ne naučimo jezika, kakršnega Zemlja in narava razumeta. Stari narodi so ta jezik poznali kot jezik v obliki slik, simbolov, gibov, barv …« Marko je na osnovi svoje občutljivosti razvil svojo obliko sporazumevanja z Zemljo, kakršno v Hologramu Evrope lahko vidimo v obliki izklesanih kozmogramov. To metodo tudi poučuje na svojih predavanjih in seminarjih povsod po svetu. Vsakdo ima sposobnost občutiti nevidne svetove, pravi, vendar je večina ljudi ne uporablja. Naša civilizacija se je vedno bolj osredotočala na razumski del dojemanja, zato so ti potenciali v človeku zaspali.
Litopunktura
»Tako kot človek ima tudi Zemlja občutljiva vitalna mesta, na katera se ljudje žal ne oziramo, kadar gradimo jezove, avtoceste, mesta. S tem pa pogosto prekinemo življenjsko pomembne energijske pretoke.« Sam se je naučil prepoznavati ta mesta. Za zdravljenje ekoloških ran, ki jih naravi povzroča naša civilizacija, tudi za zdravljenje območij po vojnem razdejanju, je razvil svojo metodo: litopunkturo – posebno akupunkturo za ekološko prizadete pokrajine, s katero poskuša prostoru pomagati, ga počasi spet vrniti v ravnovesje. Konkretno je to videti tako, da na točko, kjer je Zemlja občutljiva, postavi bolj ali manj težak kamen. »Zaradi pritiska se točka aktivira. Kamen je le orodje, zdravilna je interakcija med njim in točko, ki sproži delovanje. Pri tem je pomemben kozmogram, informacija, ki jo vklešemo v kamen, ta pa potem usmerja njegovo delovanje. Pri Hologramu Evrope ima vsak kamen kozmogram, v katerem je kodirano bistvo neke dežele. S tem, da pritiska na občutljivo točko Zemlje, kamen konstantno oddaja ustrezen impulz.« Mnogi so že spoznali pomen njegovega dela, zato ga kličejo na različne konce sveta. Litopunkturo je napravil že na meji Slovenije z Avstrijo na Koroškem in Štajerskem. Skupaj s sodelavci iz skupine VITAAA je tak sistem postavil na meji z Madžarsko v Lendavi in s Hrvaško ob Kolpi. Delal je v Beljaku, Celovcu, v Ekvadorju, Braziliji, Kazahstanu, pa v Južni Afriki ... Proces je dolgotrajen, a kljub temu že dobiva razveseljujoče povratne informacije. »Pred kratkim mi je denimo lendavski župan, kjer smo postavljali tak projekt predlani, dejal, da opaža pozitivne spremembe. Še konkretnejša poročila, ki temeljijo na pozitivnih spremembah, opaženih pri rastlinah in živalih, so znana iz parka Türnich pri Kölnu,« pravi umetnik, ki si želi znanje predati čim več ljudem. Pri delu mu je v veliko pomoč žena Marika, ki prav tako kleše kozmograme, kadar ni preveč zaposlena z izdelovanjem pohištva za njun dom ali dom katere od treh hčera. Potem ko se je naučila klesanja, je postala še dobra mizarka, ki po svojih načrtih, a skupaj z izkušenim mizarjem, izdeluje pohištvo iz masivnega lesa. Ravno zdaj nastaja pohištvo za hčerkino stanovanje v prizidku v Šempasu. Vse tri hčerke se, tako kot Marko, vsaka po svoje ukvarjajo z naravo. Dve – Ajra in Ana – sta tudi sodelovali pri Hologramu Evrope. In kar je še veliko lepše, razmišlja Marko, projekte, kakršen je Hologram Evrope, s samostojnimi prispevki soustvarjajo tudi številne sodelavke in sodelavci, kot da so velika družina, posvečena resnici ter življenju!
Članek je bil objavljen v Jani številka 29, 2008
