Zakaj se po osmih urah spanja še vedno zbudimo izčrpani?
Se tudi po osmih urah spanja zbujate izčrpani? Vzrok morda ni pomanjkanje spanca, temveč dolgotrajen stres in živčni sistem v stanju pripravljenosti. .
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko budilka zazvoni, nekateri tudi po sedmih ali osmih urah spanca še vedno oči odprejo z občutkom, kot bi ponoči premetavali vreče cementa. Že ob prvem pogledu na telefon nas preplavi misel na vse, kar nas čaka. Namesto da bi se zbudili spočiti, imamo občutek, da smo dan začeli z napol prazno baterijo.
Na žalost je to pri mnogih vedno bolj pogosta izkušnja, ob tem pa večina utrujenost pripisuje oceni, da smo enostavno spali premalo ali da nam morda primanjkuje vitaminov. Če se utrujenost ponavlja dlje časa, je zdravstveni pregled vsekakor smiseln. Kadar pa so izvidi normalni, je razlog pogosto psihološki. Psihologi in nevroznanstveniki opozarjajo, da lahko telo izčrpava tudi dolgotrajna psihična obremenitev, čeprav se tega sploh ne zavedamo.
Ko se prebudi um, se prebudi tudi telo
Naši možgani tudi ponoči ne "ugasnejo". Ves čas spremljajo okolje in ocenjujejo, ali smo varni ali ogroženi. Če smo že več tednov ali mesecev pod pritiskom, lahko živčni sistem ostane v stanju povečane pripravljenosti tudi med spanjem.
Takrat telo sicer počiva, možgani pa se ne umirijo v celoti. Zato se lahko zjutraj zbudimo z napetimi mišicami, brez prave svežine in z občutkom, da za nov dan preprosto nimamo energije.
Pomembno vlogo ima tudi hormon kortizol, ki mu pogosto rečemo kar stresni hormon. Ta nam zjutraj pomaga, da se prebudimo in začnemo dan. Če smo dlje časa pod stresom, pa se lahko njegovo izločanje poruši. Posledica ni nujno več energije, ampak ravno nasprotno. Že takoj ob prebujanju nas lahko preplavi občutek izčrpanosti.
Možgani ne ločijo vedno med resnično in pričakovano nevarnostjo
Ste opazili, da ste ob prostih dnevih pogosto precej manj utrujeni kot ob delovnikih, čeprav spite enako dolgo? To ni naključje.
Možgani si zelo dobro zapomnijo okoliščine, ki jih povezujejo s stresom. Če se vsak dan zbujamo z mislijo na službene obveznosti, konflikte ali skrbi, lahko že zvok budilke sproži stresni odziv. Srčni utrip se pospeši, mišice se napnejo, dihanje postane plitvejše. Telo se začne pripravljati na napor, še preden sploh vstanemo iz postelje.
Takšni odzivi so povsem normalni, kadar se zgodijo občasno. Če pa trajajo več tednov ali mesecev, lahko postopoma izčrpavajo organizem.
PREBERITE TUDI:
Zakaj se po dobri novici nenadoma počutimo bolje
Večina ljudi je že doživela trenutek, ko jih je pred zdravniškim pregledom stiskalo v prsih, po dobrih izvidih pa je napetost skoraj v hipu popustila. Podobno se zgodi po uspešno opravljenem izpitu, razrešenem konfliktu ali spodbudnem telefonskem klicu.
Ne gre zgolj za spremembo razpoloženja. Ko možgani ocenijo, da nevarnosti ni več, začnejo umirjati živčni sistem. Upočasni se srčni utrip, mišice se sprostijo, dihanje postane globlje, zmanjša se izločanje stresnih hormonov. Ko možgani ocenijo, da nevarnosti ni več, se telesni stresni odziv začne umirjati skoraj takoj. Zato lahko že ena sama dobra novica občutno spremeni naše počutje.
To potrjujejo tudi raziskave placebo učinka. Pri nekaterih ljudeh lahko že pričakovanje izboljšanja sproži merljive spremembe v delovanju možganov ter vpliva na zaznavanje bolečine, tesnobe in drugih simptomov. Placebo ni čudežno zdravilo, je pa eden najboljših dokazov, kako tesno so prepleteni naši možgani in telo.
Kako zjutraj umiriti živčni sistem
Če je jutranja utrujenost povezana predvsem s kroničnim stresom, ne pomaga le dodatna ura spanja. Pomembno je tudi, kako začnemo dan.
Eden najpreprostejših načinov, da živčnega sistema ne obremenimo že v prvih minutah dneva, je, da ne posežemo takoj po telefonu. Poplava elektronskih sporočil in novic lahko možgane že v nekaj sekundah znova potisne v stanje pripravljenosti.
Koristnejše je, da najprej nekajkrat mirno in globoko vdihnemo, odpremo okno, naredimo nekaj razteznih vaj ali za trenutek stopimo na dnevno svetlobo. Že nekaj minut takšne rutine lahko pomaga, da telo lažje preklopi iz obrambnega v bolj umirjeno stanje.
Pomaga tudi notranji govor, a ne v smislu prisiljene pozitivnosti ali prepričevanja, da je vse popolno. Veliko učinkoviteje je, da si namenimo stavek, ki je hkrati prijazen in realističen: Danes bom naredil, kar zmorem. Takšne misli dokazano zmanjšujejo stresni odziv in pomagajo preusmeriti pozornost stran od katastrofičnih scenarijev.
Utrujenost ni vedno znak, da smo premalo spali
Če se zjutraj pogosto zbujate brez energije, se zato ne vprašajte le, koliko ur ste prespali. Pomislite tudi, kako dolgo je vaš živčni sistem že v stanju pripravljenosti.
Seveda je pomembno izključiti zdravstvene vzroke, kot so motnje spanja, slabokrvnost, bolezni ščitnice ali druge zdravstvene težave. Ko pa so izvidi normalni, velja pogledati še v drugo smer. Včasih telo ni izčrpano zato, ker ponoči ni počivalo, ampak zato, ker si že predolgo ni dovolilo pravega občutka varnosti.
Ko se začne umirjati organizem, se spremenita tudi kakovost spanja in občutek energije, s katerim vstopamo v nov dan. Ob tem pa se seveda na boljše spremeni tudi naše razpoloženje. Skrb za umirjanje tako postaja pomembna dnevna higiena uma, ki nam prinaša miren in zares okrepčilni spanec, hkrati pa tudi pravo kakovost življenja.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
