Profimedia

"Pred dnevi smo izgubili še eno zaščiteno morsko želvo, glavato kareto, najdeno v Kopru, ki je podlegla posledicam poškodb. Imela je poškodbe na glavi in plavutih, kar je žal pogosta posledica trkov s čolni ali zapletanja v ribiške mreže," so v društvu zapisali v obvestilu, ki so ga naslovili na ministrstvo za naravne vire in prostor, Zavod RS za varstvo narave, Inšpektorat RS za naravne vire in prostor ter vlado.

Morske želve, med njimi glavata kareta, so v EU in Sloveniji strogo zaščitene. Med drugim morajo države na podlagi evropske direktive o habitatih določiti posebna varstvena območja ter prepovedati namerno ujetje, usmrtitev, motenje, uničenje habitatov in trgovino z ta vrste, so pojasnili v društvu AniMa. Kot so poudarili, direktivo dopolnjuje tudi konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (Cites). Ta med drugim zahteva, da države vzpostavijo sisteme za obravnavo poškodovanih ali ogroženih živali.

Teh pa, kot kot so izpostavili v društvu, v Sloveniji ni. "Poškodovana želva ni imela možnosti preživetja, saj v Sloveniji ni ustreznih kapacitet za nujno oskrbo takšnih živali," so ocenili.

Kot so navedli, v državi namreč ni posebnih centrov za oskrbo prostoživečih živali, kot so morski sesalci, ptice in plazilci, niti uradne organizacije z dovoljenji in zmogljivostjo za sprejem poškodovanih zaščitenih vrst. Posledično prihaja do smrti živali, ki bi jih ob pravočasni intervenciji lahko rešili.

Po prepričanju društva je v praksi skoraj nemogoče ustrezno ukrepati ob najdbi ogrožene živali v stiski. Pri poškodovanih morskih želvah ni nobene izvedljive poti za pomoč, posamezniki, ki želijo posredovati, in društva pa se srečujejo z birokratskimi ovirami, opozarjajo. Kljub zakonodaji, ki bi morala zagotavljati zaščito ogroženih vrst, pristojno ministrstvo ne zagotavlja sistema za pomoč v primeru poškodb zaščitenih živali, kar vodi v pomanjkanje dejanskih ukrepov za ohranjanje teh vrst v naravi, so izpostavili.

Ob tem so dodali, da zavod za varstvo narave spremlja in upravlja habitate ter pripravlja strategije ohranjanja vrst, a zaradi omejenih zmogljivosti in birokratskih postopkov težko ukrepa. Veterinarska inšpekcija pa je pristojna predvsem za domače živali in ne zagotavlja neposredne pomoči pri oskrbi divjih in zaščitenih vrst.

Za učinkovito zaščito zaščitenih vrst bi bilo v Sloveniji nujno vzpostaviti specializirane rehabilitacijske centre, usposobiti veterinarje za obravnavo poškodovanih prostoživečih živali ter vzpostaviti jasne in učinkovite postopke za reševanje ogroženih vrst, so še zapisali.