Kaj nova Zdravstvena regija vzhod prinaša za bolnike?
Od februarja je v naši državi šest zdravstvenih regij. Združenje občin Slovenije med drugim meni, da bi tovrstna ureditev lahko privedla do centralizacije odločanja.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Nova Zdravstvena regija vzhod obsega savinjsko in koroško statistično regijo. V njej delujeta dve splošni bolnišnici, in sicer Slovenj Gradec ter Celje. Pod okriljem te zdravstvene regije sta še specialna Bolnišnica Topolšica in Psihiatrična bolnišnica Vojnik. V omenjeno zdravstveno regijo sodijo tudi vsi zdravstveni domovi, ki delujejo na območju občin savinjske statistične regije, med drugim zdravstveni domovi Celje, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Žalec, Laško ter številni drugi.
Dvom, ali bo šlo za skladen razvoj
Da Uredba o določitvi zdravstvenih regij ne zagotavlja uravnotežene, funkcionalne in strokovno utemeljene organizacije zdravstvene dejavnosti, meni Združenje občin Slovenije (ZOS). Slednje je ministrstvu za zdravje že v času javne razprave o omenjeni uredbi posredovalo svoje pripombe.
Zapisalo je, da predlagana razporeditev zdravstvenih regij združuje območja, ki niso prostorsko, funkcionalno ali zdravstveno povezana, kar pomeni, da predlog ne sledi zagotavljanju skladnega razvoja in enakomerne dostopnosti zdravstvenih storitev.
Zmanjšanje vpliva manjših občin?
Z združevanjem več razvojnih regij v eno zdravstveno regijo nastajajo nesorazmerno velike in notranje nehomogene enote z velikimi razlikami glede razvitosti, infrastrukturnih pogojev, kadrovskih zmogljivostih in tokov bolnikov, meni ZOS.
»Tovrstna ureditev bi lahko privedla do centralizacije odločanja v večjih središčih ter do zmanjšanja vpliva manjših občin pri načrtovanju mreže zdravstvene dejavnosti in pri odločanju o koncesijah,« so zapisali v združenju.
Ministrstvo: gre za povezovanje in sodelovanje
Ministrstvo za zdravje je pri oblikovanju zdravstvenih regij upoštevalo izhodišča, da ima vsaka vsaj eno splošno bolnišnico, da je v zdravstveni regiji najmanj dvesto tisoč prebivalcev, da se statistične regije ne delijo in da nimajo središča, ampak se vzporedno razvijajo vsi javni zavodi, ki imajo sedež in območje delovanja v tej regiji.
»Zdravstvene regije ne bodo posegale v obstoječe zdravstvene zavode. Uredba ne predvideva ukinjanja ustanov in oddelkov ali zmanjševanja obsega zdravstvenih storitev,« poudarjajo na zdravstvenem ministrstvu.
Na omenjenem ministrstvu pravijo, da so bile zdravstvene regije uvedene, da bi se javni zdravstveni zavodi in drugi izvajalci zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe medsebojno povezovali in sodelovali (občasno ali začasno izvajanje zdravstvenih storitev, zagotavljanje prostorov in opreme, zagotavljanje podpornih zdravstvenih dejavnosti).
Med cilji ustanovitve zdravstvenih regij je med drugim to, da bi se zdravstvene dejavnosti razvijale enakomerno ter da bi se hkrati zagotovila čim boljša in nemotena dostopnost do zdravstvenih storitev v okviru javne zdravstvene službe.
Z ministrstva so še sporočili, da bi premajhne regije vodile v drobljenje zdravstvenega sistema, podvajanje vseh sklopov zmogljivosti (virov) in njihovo neučinkovito izrabo. Večje regije po prepričanju ministrstva omogočajo boljše strateško načrtovanje in usklajevanje izvajanja zdravstvenih storitev na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti. Le tako je mogoče zagotoviti ustrezno financiranje zdravstvenih storitev, oblikovanje stabilnih kazalnikov za spremljanje kakovosti, varnosti, učinkovitosti in dostopnosti do zdravstvenih storitev ter vzpostavitev trajnostnega sistema zdravstvenega varstva.
Kako bo z dostopnostjo storitev?
Združenje občin Slovenije je posvarilo, da obstaja nevarnost poslabšanja dostopnosti zdravstvenih storitev, saj bi lahko bili prebivalci napoteni k izvajalcem, ki so geografsko oddaljeni več deset kilometrov, kar je v nasprotju z načelom enakomerne dostopnosti in teritorialne povezanosti, ki ga predlagana uredba določa kot temeljno izhodišče.
Na ministrstvu pravijo, da se dostopnost do zdravstvenih storitev ne bo poslabšala, ampak da bo ravno obratno. Boljša dostopnost do zdravstvenih storitev je namreč eden od ciljev vzpostavitve zdravstvenih regij. Zdravstvene storitve so načrtovane tako, da so bolnikom na voljo v bližini njihovega prebivališča.
Pravica do proste izbire zdravnika ali izvajalca ostaja
Na ministrstvu še naštevajo, da so cilji vzpostavitve zdravstvenih regij še večja kakovost in varnost zdravstvene obravnave (večje regije omogočajo več klinične prakse), stabilnejša razpoložljivost zdravstvenega kadra, dostop do sodobne medicinske opreme (koncentracija virov omogoča optimalno izrabo opreme in boljše pogoje za usposabljanje osebja), pravičnejša razporeditev specialističnih storitev (glede na potrebe prebivalstva), načrtovanje glede na resnične potrebe prebivalstva (ciljno usmerjeno) ter zmanjšanje neenakosti med prebivalci.
Ob tem je ohranjena pravica do proste izbire zdravnika ali izvajalca zdravstvene dejavnosti, primarna raven ostaja enaka, določa se na ravni občine ali več občin ustanoviteljic.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
