Arhiv Lokalno.si

Na novomeški območni službi Zavoda za zaposlovanje bodo na današnji novinarski konferenci predstavljali lanska gibanja na področju zaposlovanja in brezposlenosti v regiji ter podali oceno možnosti zaposlovanja v letošnjem letu.

Dolenjski in belokranjski trg dela so lani zaznamovale naslednje številke - za 10 odstotkov so se povečale potrebe po delavcih, zaposlenost se je povečala za 4 in brezposelnost zmanjšala za 16 odstotkov.

Konec lanskega leta je bilo v regiji registriranih 3.077 brezposelnih, najbolj se je njihovo število zmanjšalo na Uradu za delo Novo mesto (za dobrih 20 odstotkov).

Tudi stopnja brezposelnosti se je s predlanskih 7,3 zmanjšala na 6 odstotkov (v Sloveniji z 8,6 na 7,3 odstotka). V Beli krajini se je brezposelnost gibala okoli 8,5 odstotka, na Uradih za delo v Novem mestu in Trebnjem pa okoli petih odstotkov.

Še vedno je med brezposelnimi več žensk (52,5 odstotka, v Trebnjem in Črnomlju je ta delež še nekoliko višji). Izstopa tudi delež dolgotrajno brezposlenih (58 odstotkov), med katerimi prevladujejo starejši delavci (56 odstotkov starejših od 40 let in 34 odstotkov starejših od 50 let). Med registriranimi brezposlenimi delavci pa naj bi bilo v regiji delež Romov že okoli 25 odstoten.

Potrebe po delavcih so v regiji lani presegale domače vire. Izstopalo je povpraševanje po delavcih brez izobrazbe, obdelovalcih kovin, gradbincih, mizarjih, elektrikarjih, voznikih, avtomehanikih, prodajalcih, kuharjih, natakarjih, ključavničarjih, avtomehanikih, strojnih, gradbenih, kemijskih in farmacevtskih tehnikih. Potrebovali so tudi veliko vzgojiteljev, profesorjev, inženirjev strojništva in gradbeništva, pa ekonomiste in doktorje medicine.

Predvsem gradbinci in avtoprevozniki zaposlujejo tudi tujo delovno silo. Čeprav je enostavneje zaposliti tujca iz držav Evropske unije, pa dolenjski in belokranjski delodajalci raje zaposlujejo tujce iz držav, nastalih na območju nekdanje Jugoslavije (poznavanje jezika in kulture).

Zaposlovanje enih in drugih pa je v regiji manjše od pričakovanj. Razlogov za to je več: poleg komunikacijskih ovir je glavni razlog nestimulativno plačilo v primerjavi z drugimi (zahodnimi) državami EU, poleg tega pa tudi v vzhodnoevropskih državah, od koder naj bi prišlo največ delavcev, povprečne plače rastejo.

Sicer pa v vseh zahodnih država EU hkrati iščejo enake ali pa vsaj zelo podobne poklicne profile (gradbene delavce, kovinarje ...). Na Dolenjskem in v Beli krajini tudi ni dobrih pogojev za namestitev tujcev, še ugotavljajo na novomeški območni službi Zavoda za zaposlovanje pod vodstvom direktorja Franca Smerduja.

Vstop tuje delovne sile sicer zelo olajšuje nova zakonodaja, ki se je spremenila lanskega decembra, še posebej se to kaže pri hitrosti izdaje in olajšanih administrativnih postopkih za podaljšanje delovnih dovoljenj. Tujci odslej lažje pridobijo osebno delovno dovoljenje, nove ugodnosti pa so tudi za tujce-dnevne migrante. Vstop tujcev je še posebej olajšan, če imajo poklic, ki je v regiji opredeljen kot deficitaren.

V šolskem oziroma študijskem letu 2007/2008 je vloge za republiške in Zoisove štipendije vložilo 4.473 dijakov in študentov, od tega za republiške 3.577. Slednje je pridobilo 2.090 dijakov in študentov, zaradi preseganja cenzusa so zavrnili 1.466 vlog.

Po prvih napovedih delodajalcev bodo ti na Dolenjskem in v Beli krajini letos potrebovali okoli 2.300 novih in nadomestnih delavcev (pri tem pa je upoštevan le odliv zaradi upokojitev). Prevladovale bodo potrebe po kvalificiranih delavcih in delavcih s sedmo stopnjo izobrazbe, še vedno pa bo veliko povpraševanje tudi po nekvalificiranih delavcih (v gradbeništvu in predelovalni industriji).

Generacijski priliv bo zagotavljal le slabo polovico novih potreb po delavcih, drugo polovico bo treba iskati med brezposelnimi, v sosednjih regijah in tudi v tujini.

Sicer se je tudi v prvih dveh letošnjih mesecih brezposelnost v regiji nižala. Konec februarja je bilo registriranih 3.039 brezposelnih, kar je za dober odstotek manj kot decembra lani.

Arhiv Lokalno.si