R. V., arhiv DL

##IMAGE-3472435##

Kot smo poročali, so včeraj v črnomaljskem podjetju Secop kompresorji predstavili načrt kolektivnega odpuščanja, po katerem naj bi do konca leta zaradi selitve proizvodnje na Slovaško brez dela ostalo okrog 300 zaposlenih in v prihodnjem letu še nadaljnjih 350. Bela krajina je prestrašena, saj naj bi brez dela v najboljšem primeru ostalo okrog 700 zaposlenih, po najbolj črnem scenariju, če ne bi dobili strateškega partnerja, pa celo vseh 963.

Na dogajanje so se danes v Ljubljani odzvali tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Na Studiu D so se dopoldne o tem pogovarjali s predsednikom ZSSS Dušanom Semoličem.

Studio D: Kakšen je torej odziv ZSSS na napovedana odpuščanja?

Najprej moram povedati, da podpiramo vse sklepe in odločitve naših kolegov v sindikatu Secopa – Skei, ki gredo v pravo smer. Seveda odločno obsojamo to »povampirjanje« kapitala, ko v tej tekmi po dobičkih ignorirajo socialno komponento, zaposlene, družine in jih pahnejo v socialno stisko samo zaradi tega, ker želijo še in še dobička. Tu je preprosto pokazal ta del kapitala izjemno neprijazen odnos. Namreč gre za podjetje, ki ima dobičke. Gre za podjetje, ki ima izjemno kvalitetne delavke in delavce, delovno tradicijo.. in se to zgodi. To je obsojanja vredno početje lastnikov tega podjetja.

Studio D: Njihov argument tudi ne vzdrži povsem, če primerjamo Slovaško in Slovenijo.

Poglejte, to je za lase privlečeno, ampak ne povedo direktno. Hočejo še več dobičkov. Slovaška je namreč po skupni davčni stopnji obremenitev na slabšem kot mi: v Sloveniji je ta 35,4, na Slovaškem pa 48,7. To je res grdo početje. Zato zavračamo tudi očitke, da so za vse skupaj krive delavske plače, minimalna plača. To absolutno ne drži, to je le izgovor za nekatere, ki bi radi iz te nesreče kovali neke svoje profite

Ampak nekatera opozorila, ki izhajajo iz tega dogodka, ne smemo preslišati. To je problematika cest, komunikacij, optičnih kablov… to so resni problemi, tako kot neodzivnost nekaterih državnih organov. Ko investitorji in delodajalci opozarjajo na nekatere probleme in želijo pomoč države. Tu so pravi problemi in tu bomo v ZSSS pritiskali, da postane ta država prijazna do delavcev, pa tudi prijazno poslovno okolje, kajti brez delovnih mest, brez podjetij, brez tovarn vemo, da se bo vse skupaj sesulo. To pa se ne sme zgoditi.

Studio D: Kakšne bi bile rešitve?

V primeru Secopa so rešitve na dlani. Država naj intenzivira cestne povezave, naj vzpostavi infrastrukturo, naj na nek način stimulira investitorje, ki prihajajo iz tujine. Ampak naj se jim investitorji obvežejo, da bodo deset let tukaj, ne pa, da so eno leto tu in čez pet let nekje drugje. To igranje z usodami je prehudo. Namreč take primere smo že imeli, spomnimo se Tobačne tovarne v Ljubljani. Tovarna je imela dobičke, je dobro poslovala, pa so se kar naenkrat lastniki odločili, da jo zaprejo in proizvodnjo selijo na Poljsko.

Veste, cena dela tudi ni tisto, kar bi v osnovni določalo obnašanje lastnikov kapitala. Kajti po tej logiki v Nemčiji ne bi obstajalo nobeno podjetje, saj so tam plače dvakrat ali trikrat večje kot v Sloveniji. Zagotovo torej ni pravi problem delavska plača. Pravi problem, delavska stiska pa nastane, ko se podjetje zapira.

Omenili ste grozljive številke, toda lahko samo slutim, da bodo še večje, ker se na to podjetje veže še marsikdo, ne le družine in otroci, ampak tudi kooperanti. To je res šok in zaradi tega moramo dvigniti glas proti tovrstnemu obnašanju.

Studio D: Omenili ste neodzivnost uradnikov… če to stisko Bele krajine primerjamo s stisko Pomurja: Ko je propadel gigant Mura, je evropski poslanec Jelko Kacin dejal, da se naši uradniki niso odzvali pravočasno in so za evropsko pomoč zaprosili prepozno. Pri nas je težko reči, da se na napakah kaj naučimo, kaj ne?

Žal imate s tem vprašanjem povsem prav. Zaradi tega mislim, da je potrebno okrepiti tiste funkcije države… pa saj državo imamo zato, da kaj pomaga, ne samo, da se med sabo kregamo. Država naj bo prijazna do delavcev in tudi do kapitala, ampak ne na račun delavskega standarda in pravic. Če pomaga pravočasno, pomaga kapitalu in delavcem. Sedaj, v tej stiski, pa mora pomagati delavcem. Delavec bo tu ostal, kapital pa bo jutri na Slovaškem in pojutrišnjem na Kitajskem. Delavci pa ostanejo tu v Beli krajini, kam pa naj grejo?

Celoten intervju z Dušanom Semoličem je na voljo tudi v posnetku spodaj.