Arhiv Štajerskega Tednika

Težko zaposljivi s prvo stopnjo

Delež tistih s končano najmanj višjo šolo je torej letos dosegel 25 odstotkov, kar pomeni, da je terciarno izobražena že četrtina prebivalcev. Pa smo z višjo izobrazbo Slovenci pridobili tudi znanje, smo zaradi več diplom kaj lažje zaposljivi?

Vse več je slišati kritik na račun izobrazbe in potrebnega znanja, saj naj bi bil med njima razkorak vse večji. In to kljub bolonjski reformi šolstva, od katere si je država pred leti obetala čudežne spremembe na bolje, čeprav je odločitev, da tudi Slovenija pristopi, že takrat sprožala številne pomisleke. Med cilji bolonjskega študija naj bi bila večja mednarodna mobilnost študentov med študijem in pri zaposlovanju, evropski sistem visokega šolstva naj bi s tem postal konkurenčen ameriškemu in azijskemu visokošolskemu sistemu, Evropa pa bi se preobrazila v družbo znanja, ki bi omogočila mladim hitrejšo in učinkovitejšo vključitev v gospodarstvo.

A vprašanje je, koliko se je bolonjska reforma doslej v resnici prilagodila povpraševanju na trgu dela. Že Eurobarometrova raziskava iz leta 2007 je namreč pokazala, da samo 49 odstotkov vprašanih profesorjev z evropskih univerz pričakuje, da bodo študentje s prvo bolonjsko stopnjo našli primerno službo.

Izrojeni cilji reforme

Preberite več v Štajerskem Tedniku