J. A., arhiv DL

Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je decembra znašala 13 odstotkov, kar je 0,8 odstotne točke več kot novembra, najizraziteje pa v spodnjeposavski regiji, in sicer s 14,1 na 15,4 odstotka. Število delovno aktivnih oseb na ravni države se je decembra lani prvič po marcu 2003 spustilo pod 800.000, je včeraj objavil državni statistični urad.

Stopnja registrirane brezposelnosti se je v zadnjem obdobju leta 2012, kot je bilo glede na trend v zadnjih letih pričakovati, spet zvišala. Prvi občutnejši dvig je bil oktobra, ko se je v primerjavi s septembrom zvišala z 11,5 odstotka na 12,1 odstotka, drugi dvig pa decembra, ko se je v primerjavi z novembrom zvišala z 12,2 odstotka na 13 odstotkov.

V obdobju od septembra do decembra se je stopnja izraziteje zvišala med moškimi, in sicer z 10,9 odstotka na 12,7 odstotka. Med ženskami se povečala z 12,3 odstotka na 13,3 odstotka.

"Število prijavljenih oseb na Zavodu za zaposlovanje RS je decembra 2012 doseglo najvišjo vrednost od začetka krize, 118.061, to je 6500 oseb več kot novembra in 5300 več kot v enakem obdobju leta 2011," so zapisali na zavodu.

Najbolj se je povečalo število brezposelnih v starostni skupini 55-59 let, in sicer za več kot 2000. Hkrati pa se je nekoliko znižalo število mladih v starostni skupini 15-24 let, za okoli 100.

Stopnja brezposelnosti se je decembra dvignila prav v vseh statističnih regijah, najizraziteje v spodnjeposavski (s 14,1 na 15,4 odstotka), najmanj pa v goriški statistični regiji (z 11 na 11,5 odstotka). Pomurska je ostala regija z najvišjo (18,1 odstotka), gorenjska pa regija z najnižjo stopnjo registrirane brezposelnosti (9,9 odstotka).

Število delovno aktivnih oseb se je decembra 2012 - prvič po marcu 2003 - spustilo pod 800.000. Decembra se je število delovno aktivnih znižalo že sedmi mesec zapored: od maja 2012 se je znižalo za 24.000 oseb, samo decembra pa za več kot 12.000 oseb.

Konec decembra 2012 je bilo v Sloveniji 792.948 delovno aktivnih oseb, kar je 1,5 odstotka manj kot novembra in tri odstotke manj kot decembra predlani.

Glede na dejavnost je število delovno aktivnih oseb spet močno upadlo v gradbeništvu (za okoli 4600), precej, vendar nekoliko manj izrazito, pa tudi v predelovalnih dejavnostih (za skoraj 2800).

Decembra je bilo zaposlenih 699.898 oseb, 1,6 odstotka manj kot novembra in 3,2 odstotka manj kot decembra predlani. Število zaposlenih pri pravnih osebah je na letni ravni upadlo za 2,9 odstotka na 648.263 oseb, število zaposlenih pri fizičnih osebah pa za 6,9 odstotka na 51.635.

Število samozaposlenih se je na mesečni ravni znižalo za 0,4 odstotka na 93.050 oseb, kar je 1,3 odstotka manj kot decembra predlani. Samostojnih podjetnikov posameznikov je bilo 53.919, oseb, ki opravljajo poklicno dejavnost, 6353, kmetov pa 32.778.

Delodajalci in sindikati glede reševanja brezposelnosti različnega mnenja

J. A., arhiv DL

Delodajalci so po objavi zadnjih statistik izpostavili, da predlagana reforma trga dela ne bo omogočila zmanjšanja brezposelnosti. Sindikati pa so poudarili, da krčenje pravic delavcev nikakor ne more prinesti večjega zaposlovanja.

Pogajalec iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Alojz Selišnik se je na podatek statističnega urada po včerajšnjih pogajanjih o reformi trga dela odzval s kritiko predvidenih sprememb delovne zakonodaje.

V zvezi z enim od glavnih ciljev reforme, to je zmanjšati segmentacijo na trgu dela, je dejal, da razlike med zaposlenimi za določen in zaposlenimi za nedoločen čas v resnici niso tako velik problem. Prepričan je, da z njihovim zmanjšanjem ne bomo rešili slabega položaja, v katerem se je znašlo gospodarstvo.

Skladno s tem Selišnik ne verjame, da bodo v reformi predvideni ukrepi spodbudili delodajalce k večjemu zaposlovanju. "Bojim se, da smo začeli bika držati na nepravem koncu, ne za roge, ampak za rep. In bojim se, da bo brezposelnost zato še večja. Z reformo ne bomo dobili prožne varnosti, ampak drago rigidnost," je bil pesimističen.

Na delojemalski strani se s tem ne strinjajo. Kot je menil izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko, imajo delodajalci, ki pričakujejo, da bo reforma pripomogla k odpiranju novih delovnih mest ali večjemu zaposlovanju, "popolnoma zgrešeno politiko".

"Pogoje za odpiranje novih delovnih mest in razvoj gospodarstva v prvi vrsti ustvarjata ministrstvi za gospodarstvo in za finance, ne pa delovna zakonodaja. Ta je namenjena zaščiti delavcev kot šibkejše stranke v delovnem razmerju, temu da se postavijo neki minimalni standardi," je izpostavil.

Znižanje pravic delavcev tako ne pomeni odpiranja novih delovnih mest, je prepričan. "Ravno nasprotno, to pomeni večje socialne konflikte, večjo negotovost poslovanja delodajalca," je opozoril. V tej luči si težko predstavlja, da bi bil delodajalec zaradi delavca, ki prejme 560 ali 600 evrov neto plače, nekonkurenčen.

Tudi sicer ni mogoče pričakovati konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, dokler bodo imeli menedžerji takšne plače, kot jih imajo oz. dokler tudi oni ne bodo plačani po učinku, je sklenil Zorko.