Arhiv Štajerskega Tednika

Kot so pojasnili predstavniki ministrstev za zdravje ter za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo omogoča povezovanje sistema socialnega varstva, zdravstva in dolgotrajne oskrbe z namenom celostne oskrbe uporabnika in povezuje vse sisteme, znotraj katerih bodo uporabniki prehajali glede na svoje potrebe. Posameznik bo lahko koristil brezplačne storitve na domu ali v instituciji.

Pri minimalni plači 11, pri povprečni 21 evrov mesečno

Tako bi prispevna stopnja za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo znašala 1,47 odstotka, pri čemer bi se za 0,4 odstotne točke znižala prispevna stopnja iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Posameznik z minimalno plačo bi tako v sveženj za dolgotrajno oskrbo prispeval mesečno 11 evrov, enak delež tudi njegov delodajalec, posameznik s povprečno plačo 21 evrov, za upokojence pa bi se zagotavljal prispevek iz sredstev Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini sedem evrov.

Po predlogu zakona bi se tako zmanjšali stroški, ki jih mora oseba plačati v institucionalnem varstvu. Pomoč pri umivanju, oblačenju, hranjenju ali priprava in dajanje zdravil bi se namreč v celoti zagotavljale iz javnih virov, zbranih v blagajni dolgotrajne oskrbe. Posameznik pa bi moral plačati strošek namestitve in bivanja.

Preberite več v Štajerskem Tedniku