Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Pretresljivo pismo šmihelskega župnika novomeškemu domu za ostarele


R.M.
25. 11. 2020, 12.00
Posodobljeno
03. 12. 2020 · 20:58
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

zupnik_igor_stepan.jpg
Šmihelski župnik Igor Stepan

Na spletni strani Doma za ostarele v Novem mestu je objavljeno pismo župnika Igorja Stepana, namenjeno vodstvu in ekipi zaposlenih, pa tudi stanovalcem in stanovalkam. Nedavno je namreč obiskal vsako sobo v domu in poklepetal s slehernim stanovalcem. Izjemno je hvaležen vodstvu, da so mu to, v skrbi za svoje stanovalce, dovolili.

Nekaterim je podelil zakramente, z drugimi je samo poklepetal. Ker je v sobe vstopal v popolni zaščitni opremi, ga mnogi niso prepoznali, a ko je spregovoril, so ga bili izjemno veseli, mnogim so se v očeh nabrale solze. Ena gospa, ki sprva ni verjela, da je v sobo res vstopil župnik, ga je takole pozdravila: »Ti pa že nisi župnik! A kar v škornjih?!« In temu sta se kasneje do solz nasmejala. Mnogi verni stanovalci so jokali od sreče, saj so po dolgem času spet lahko prejeli obhajilo. V njihovih očeh je vladalo izjemno zaupanje, bile so polne vere in šmihelski župnik je marsikatero sobot zapustil ganjen do solz. Nekateri stanovalci presušenih obrazov, ki sprva niso zmogli niti pogovora, v njih pa ni bilo niti toliko moči, da bi obrnili glavo, so ob tem, ko je povedal, kdo, sprostili svojo obrazno napetost in ko so zaslišali molitev, so se marsikatere ustnice začele premikati. Ena gospa se je njegovega obiska takole razveselila: »Sem vedela, da boste prišli!«

pismo_zupnika.jpg
Pismo župnika Igorja Stepana vodstvu in stanovalcem doma starejših v Novem mestu

Ja, mnogi so povedali, kako živijo samo za dan, ko bodo spet lahko šli ven, iz sobe, v kapelo, na zrak. Toliko preprostih želja je bilo izrečenih, prošenj in hrepenenja. Mnogi so bili izjemno hvaležni in hkrati potolaženi, da dom vodi vodstvo s posluhom za vse – verne in neverne. Župnik je namreč poklepetal tudi s tistimi, ki jim vera ni blizu. Ena takšnih gospa mu je, ko se je predstavil, rekla: »Pri meni ne boste nič opravili!«. Pa jo je kljub temu povprašal kako je in od kod prihaja. Stekel je prisrčen pogovor in na koncu ga je komaj izpustila iz sobe, saj sta klepetala in klepetala, gospa pa je obujala svoje spomine in pripovedovala o srčnih doživetjih iz svojega življenja.

Kot je v pismu zapisal šmihelski župnik Igor Stepan, so bila srečanja lepa, duhovno bogata, nekatera tudi z veliko mero humorja, je pa videl tudi preveč trpljenja in preveč človeške onemoglosti.

Ob koncu se je v pismu zahvalil vsem zaposlenim v domu, vsem, ki skrbijo za te bolne in ostarele in zapisal: »Ko sem nekaj ur preživel med vami v vsej tej zaščitni opremi, sem dobil približen občutek, s kakšnimi napori se srečujete vi in vaši sodelavci, ki v domu vodite vso organizacijo življenja in s kakšnimi napori delate vsi, ki vsakodnevno skrbite za te ljudi. Želim vam veliko moči, vztrajnosti in blagoslova. Mi za vas vsak dan molimo in vam želimo, da v domu čim prej premagate to preizkušnjo, vsem skupaj pa, da spet kmalu zaživimo v normalnem in predvsem bolj zdravem svetu,« je še zapisal župnik Igor Stepan iz novomeške župnije v Šmihelu. Celotno pismo objavljamo v priponki.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.