Jure Klobčar

• Podpis dogovora o pokojninski reformi na čakanju: to je razlog, da je vse prestavljeno

Kot smo že poročali, je podpis dogovora v ponedeljek padel v vodo. Dogovor so po zapletih podpisali danes, temu pa bo sledil začetek javne razprave o zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Dogovor so podpisali ob prisotnosti premierja Roberta Goloba. Sledijo izjave za javnost, ki jih spremljamo v živo.

Golob je uvodoma poudaril, da je le spoštljiv dialog tisti, ki privede do rezultatov, kar dokazujejo danes. Glede pokojninske reforme je dejal, da sama reforma ni nekaj, kar bi nastalo zaradi kakšnih pričakovanj, temveč je »to nuja,« saj se staramo, ob tem pa je treba zagotoviti, da bo pokojninski sistem vzdržen še leta. Zasledovali so tri cilje, in sicer poskrbeti za ustrezne pokojnine trenutnim upokojencem, javnofinančno vzdržnost in zaupanje mlajših generacij, da se bodo sami upokojevali z dostojnimi pokojninami.

Golob je poudaril še, da spremembe »ne gredo na škodo sedanjih upokojencev,« temveč »ravno obratno.« Izpostavil je, da so s sistemskimi ukrepi dosegli, da so vse dodatke administrativno razbremenili, letne dodatke sistemsko uredili ter uvedli še »popolnoma nov zimski dodatek.« Gre za tako imenovano božičnico, ki je bodo upokojenci deležni že letos ob novembrski pokojnini. Letos bo znašala 150 evrov, nato se bo letno zviševala za 20 evrov do leta 2030, od takrat pa se bo začela usklajevati še z inflacijo. Kar zadeva sistemsko ureditev dodatkov, je ta po besedah Goloba pomembna, ker so doslej terjali vsakoletna pogajanja o proračunu, zdaj pa so se zavezali, da upokojencem to pripada in to postaja zakonska pravica.

Jure Klobčar

Mesec o nekaterih podrobnostih

Da je reforma nujna, saj se kot družba staramo, ob tem pa se razmerje med aktivnimi plačniki in prejemniki pokojnine »bistveno spreminja,« je dejal tudi minister za delo družino socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, ki je v nadaljevanju podrobneje pojasnil spremembe. Ob tem zavedanju so se »dogovorili, da smo vsi skupaj pripravljeni delati dlje, a ne za slabše pokojnine.« Pojasnil je, da če so se v preteklosti ljudje upokojevali z odmero pokojnine 63,5 odstotka, ki je bila slaba in se je usklajevala z rastjo plač, pa bo v prihodnosti ravno obratno. Odmerni odstotek bo po njegovih besedah postavljen na 70 odstotkov, pokojnina pa se ne bo več toliko usklajevala z rastjo plač, temveč zlasti z inflacijo.

Vzdržnosti pokojninskega sistema so namenjeni zlasti trije ukrepi, in sicer v prvi vrsti nujno podaljšanje starostne meje za dve leti zaradi staranja. Slovenci se po podatkih OECD upokojujemo najhitreje, je poudaril Mesec in pojasnil, da se bo v prihodnosti spodnja meja za upokojitev s 60 dvignila na 62, zgornja pa s 65 na 67 let. Kot drugo indeksacija. Po pojasnilih Mesca bomo za razliko od preteklosti, ko »smo šli v pokoj s slabo pokojnino, ki se je usklajevala s plačami, šli v pokoj z dobro pokojnino, ki se bo večinoma usklajevala z inflacijo.« Tretja točka pa je referenčno obdobje, ki bo v prihodnje štelo vseh 40 let, pri čemer se bo lahko pet najslabših let odštelo. V preteklosti se je namreč za referenčno obdobje štelo najboljših 24 let.

Jure Klobčar

Da vse skupaj ne bi prizadelo trenutnih upokojencev s slabo odmerjenimi pokojninami, so prehodna obdobja raztegnili do leta 2035, formulo za usklajevanje celo do leta 2040. Reforma po njegovih besedah obenem vključuje vrsto ukrepov, ki naslavljajo blaginjo trenutnih upokojencev, ki slabo živijo. Mesec je izpostavil sistemsko pravico do letnega dodatka, zimski dodatek in druge ukrepe. Naslovili so tudi najranljivejše, invalide oziroma tiste z invalidsko pokojnino. Najnižja odmerjena invalidska pokojnina ne bo več znašala 41 odstotkov najnižje pokojninske osnove, temveč 50. V praksi to pomeni, da če je bila lani najnižja invalidska pokojnina 490 evrov, bo z naslednjim letom ta znašala 610 evrov.

Po besedah Mesca gre za reformo, v kateri so »poskušali s širokim dialogom s socialnimi partnerji, z vlado, z Evropsko komisijo, s predstavniki upokojencev in mladih poiskati ukrepe in oblikovati širok družbeni konsenz.« Ob tem je na očitke, da to ni reforma oziroma da gre za »mini reformo,« odgovoril, da zagotovo ni reforma, proti kateri bi protestiralo 50.000 ljudi, kot je bilo to leta 1999, ali pa bi zaradi nje padla vlada, kot je leta 2012, kaj šele da bi na ulicah gorelo kot v Parizu pred dvema letoma.