Jure Kljajić

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je na tiskovni konferenci podal izjavo o tem, zakaj podpisa ni bilo. "Zakonu smo dodali še dogovor med partnerji, ki ureja zadnje podrobnosti. Ta dogovor je bilo bolj naporno uskladiti od pričakovanj," je pojasnil, zakaj je bil današnji napovedani podpis med socialnimi partnerji najprej preložen in nato odpovedan oziroma prestavljen na sredo.

Povedal je, da so danes še štiri ure usklajevali 12 točk tega dokumenta. Ni želel konkretno govoriti o tem, katere točke so to bile, ker so jih uspešno razrešili med socialnimi partnerji. "Če bo soglasje pri socialnih partnerjih, se bomo pogovarjali o točkah, pri katerih smo dosegli soglasje in ne o tistih, pri katerih soglasja ni bilo. Doseči soglasje je tudi cilj dialoga," je dejal minister in dodal, da imajo socialni partnerji zdaj danes in jutri čas, da se o tem uskladijo na svojih organih. V sredo dopoldan je predviden podpis dogovora in začetek javne razprave o zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Minister pričakuje podpis v sredo

Mesec je v nadaljevanju povedal še, da je pokojninski sistem eden največjih družbenih podsistemov in bi ga bilo neodgovorno prenavljati enostransko. "Za prenovo takega sistema je treba iskati najširše družbeno soglasje. Zato sem kot minister vztrajal pri tem, da je treba izčrpati prav vse možnosti kompromisa, da dobimo soglasje tako delodajalcev kot sindikatov, vmes pa smo vodili dialog tudi z drugimi organizacijami, predvsem predstavniki upokojencev."

Proces je po njegovih besedah zdaj zaključen, kompromis je označil za dober. "Ko je kompromis tako velik in težak, kot je bil ta, nobena stran ne gre povsem zadovoljna od mize, vsi smo malo stisnili zobe. Mislim, da je kompromis dober, dobili smo soglasje okrog temeljnih točk. Vsi smo tudi prevzeli odgovornost, da izpogajano ubranimo vsak na svoji strani. Zdaj so na vrsti socialni partnerji, da to potrdimo, potem pa bomo javno predstavili, kaj smo se dogovorili in kako bo slovenski pokojninski sistem v naslednjih 15 letih reformiran," je Mesec dal vedeti, da je zdaj od delodajalcev in sindikatov odvisno, ali bo pojutrišnjem dogovor res podpisan. Sam je izjavo za medije končal z besedami: "Pričakujem, da bomo v sredo vse skupaj uspešno podpisali."

Sporne prispevne stopnje

Po neuradnih informacijah Dnevnika se je zapletlo tik pred podpisom dogovora. Delodajalci namreč po njihovih navedbah niso želeli podpisati, da se v zameno za to, ker ne pristanejo na izenačitev prispevnih stopenj za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, odpovedujejo problematiziranju višine prispevka za dolgotrajno oskrbo, pri čemer vztrajajo sindikati.

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so vladi minuli teden znova predlagali zamik uvedbe prispevne stopnje za dolgotrajno oskrbo za leto dni, v tem času pa naj bi vlada dorekla, katere storitve se bodo izvajale in kako. "Zbiranje dodatnih sredstev na zalogo je povsem neupravičeno," je v izjavi za medije dejala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.

Prav tako pa je že dolgo znano nezadovoljstvo sindikalne strani, ker je prispevna stopnja za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delodajalce precej nižja kot za delavce. Za delodajalce namreč znaša 8,85 odstotka, za delavce pa 15,50 odstotka. Že večkrat so izrazili mnenje, da bi se obe stopnji morali izenačiti. Prav tako je že dolgo znano neomajno stališče delodajalcev, da ne pristajajo na dodatne obremenitve gospodarstva.

Glavne spremembe v predlogu novele

Po neuradnem predlogu pokojninske novele, ki ga je pripravila pogajalska skupina Ekonomsko-socialnega sveta in ga je pridobila STA, naj bi se zahtevana upokojitvena starost od leta 2028 postopno podaljševala, tako da bi od leta 2035 naprej za tiste s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa znašala 62 let, ne več 60 let kot zdaj. Za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pa bi znašala 67 let, ne več 65 let kot zdaj. Obdobje za izračun pokojninske osnove naj bi se od leta 2028 podaljševalo, od leta 2035 pa naj bi vključevalo 40 let zavarovanja, pri čemer bi pet najmanj ugodnih let za zavarovanca izločili.

Odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe naj bi se z zdajšnjih 63,5 odstotka od leta 2028 postopno zviševal, od leta 2035 pa znašal 70 odstotkov. Pri usklajevanju pokojnin naj bi medtem vse bolj upoštevali rast cen življenjskih potrebščin in vse manj rast plač. Uvedli pa bi tudi "božičnico", ki naj bi bila prvič izplačana že novembra letos.