Zelenski potrdil, kakšno kupčijo je Ukrajini predlagal Trump
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v intervjuju za tiskovno agencijo Reuters potrdil, da ZDA od Ukrajine v zameno za varnostna jamstva zahtevajo predajo Donbasa.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Da naj bi predlog za končanje vojne v Ukrajini, ki so ga v zadnjih mesecih spletli na relaciji Rusija, ZDA in Ukrajina, vključeval tudi zahtevo, da Ukrajina ruski strani preda celotno regijo Donbas, je že januarja poročal časnik Financial Times. Zdaj je v intervjuju za Reuters to potrdil tudi Volodimir Zelenski.
Po besedah Zelenskega so ZDA Ukrajini trdna varnostna jamstva za povojno obdobje ponudile pod pogojem, da se Ukrajina odreče preostanku Donbasa, ki ni pod nadzorom ruske vojske. Gre sicer za eno od glavnih zahtev ruske strani.
Doslej so potekali trije krogi mirovnih pogovorov med Ukrajino, ZDA in Rusijo, pri čemer med ključnimi nerešenimi zadevami ostajajo ozemeljske težnje Rusije in zahteve Ukrajine po trdnih varnostnih jamstvih, s pomočjo katerih bi bilo mogoče Rusijo odvrniti od morebitne nove agresije v prihodnjih letih.
Ameriški pogoj
V primeru jamstev po besedah Zelenskega dve vprašanji še nimata dokončnega odgovora, in sicer, kdo bo Ukrajini pomagal financirati nakupe orožja, da bo lahko ohranjala vojaško moč in s tem Rusijo odvrnila od novih poskusov, ter kako natančno se bodo zavezniki odzvali v primeru, če Rusija vendarle začne novo agresijo.
»Američani so pripravljeni skleniti dogovor o teh jamstvih na visoki ravni, ko se bo Ukrajina pripravljena umakniti iz Donbasa,« je za Reuters potrdil Zelenski.
Preostanek Donbasa je za Ukrajino dejansko del varnostnih jamstev
Je pa Zelenski opozoril, da bi umik ukrajinskih sil iz celotnega Donbasa ogrozil tako ukrajinsko kot evropsko varnost, saj bi to pomenilo, da bi Rusiji predali najmočnejše obrambne položaje. Kot je znano, del Donbasa, ki je še vedno pod nadzorom Ukrajine, vključuje tudi veliki utrdbi, mesti Slovjansk in Kramatorsk, ki skupaj štejeta več kot 250 tisoč prebivalcev in v katerih so Ukrajinci vsa ta leta močno utrjevali svoje obrambne položaje. Celotno območje, ki je v regiji še vedno pod nadzorom ukrajinske vojske, sicer obsega kar približno 6000 kvadratnih kilometrov.
Ruski vojski se v štirih letih vojne do teh mest niti ni uspelo prebiti, da bi jih sploh lahko zavzela, pa se glede na trenutno razmerje moči na bojišču zdi pravzaprav misija nemogoče.
»Močno si želim, da bi ameriška stran razumela, da je vzhodni del naše države del naših varnostnih jamstev,« je poudaril Zelenski.
Vojna na Bližnjem vzhodu vpliva na Trumpove poteze
Zelenski obenem meni, da ima ameriški predsednik Donald Trump zaradi Irana in vojne na Bližnjem vzhodu še močnejšo željo, da se vojna med Rusijo in Ukrajino čim prej konča, zato tudi vrši pritisk na Ukrajino.
»Bližnji vzhod ima zagotovo vpliv na predsednika Trumpa in njegove nadaljnje korake. Po mojem mnenju predsednik Trump na žalost še naprej izbira strategijo izvajanja večjega pritiska na ukrajinsko stran,« je dejal Zelenski.
Je pa Zelenski kljub temu ocenil, da Rusija še naprej upa, da bi ZDA zaradi razvlečenih pogajanj, ki jim ni videti konca, nad vsem skupaj dvignile roke in se umaknile. Zaenkrat še ni znano, kdaj bo na sporedu naslednji krog pogajanj. Vse tri strani bi se morale srečati že ta mesec, a so zaradi vojne na Bližnjem vzhodu srečanje preložili.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
