Prelomna odločitev v ZDA: Večina Trumpovih carin razveljavljenih
Ameriško vrhovno sodišče je v petek sprejelo težko pričakovano odločitev glede carin, ki jih je lani uvedel ameriški predsednik Donald Trump.
Vrhovno sodišče ZDA je danes v nestrpno pričakovani odločitvi razveljavilo večji del carin, ki jih je v tem mandatu uvedel predsednik Donald Trump. Carine so ključen del Trumpovega gospodarskega programa, tako gre za močan udarec za njegovo administracijo.
Sodišče je namreč po poročanju STA sklenilo, da zakon o izrednih mednarodnih gospodarskih pooblastilih, na katerega se je Trump skliceval pri uvedbi carin, predsednika ne pooblašča za enostranske ukrepe mimo kongresa.
Odločitev neposredno zadeva visoke dodatne carine, ki jih je Trump enostransko uvedel na podlagi zakona o izrednih pooblastilih, predvsem njegove tako imenovane vzajemne carine, ki jih je naznanil aprila lani in potem v nadaljevanju na podlagi dogovarjanja z zunanjetrgovinskimi partnericami prilagajal.
Na drugo stran prestopili trije konservativni sodniki
Republikanski predsednik je v pričakovanju odločitve pritiskal na sodišče in trdil, da bi bila razveljavitev carin katastrofa, ker bi morala vlada uvoznikom vrniti milijarde dolarjev, zbranih s carinami. Gre za enega od redkih velikih porazov Trumpove administracije na vrhovnem sodišču, ki je močno nagnjeno v desno.
Vrhovni sodniki so odločitev za razveljavitev sprejeli s 6 glasov proti 3. Trem liberalnim sodnicam Sonii Sotomayor, Eleni Kagan in Ketanji Brown Jackson so se namreč pridružili konservativni sodniki John Roberts, Amy Coney Barrett in Neil Gorsuch.
Vračanje milijard?
Trump je v zadnjih mesecih, ko se je bližala odločitev, stopnjeval pritisk na vrhovno sodišče, pri čemer je opozarjal, da bi razveljavitev carin pomenila katastrofo, saj bi morala vlada uvoznikom vrniti milijarde dolarjev. S tem je seveda posredno priznal, da mu je povsem jasno, kako delujejo carine, ki jih je ob uvajanju sam upravičeval z besedami, da gre za denar, ki ga bodo v državno malho prispevali tuji akterji.
Kot medtem poroča CNN, zaenkrat še niti približno ni jasno, kako bo vse skupaj potekalo oziroma ali bodo podjetja, ki v ZDA uvažajo blago, do povračila upravičene. Številne ameriške korporacije so ravno zaradi tega že pred odločitvijo zoper ameriško vlado vložile odškodninske tožbe, da bi si tako povečale možnosti za prihodnje povračilo. CNN poroča še, da so ZDA z vzajemnimi carinami do sredine decembra lani zbrale 134 milijard dolarjev.
Kaj zdaj s trgovinskim dogovorom med EU in ZDA?
Po poročanju ameriških medijev se s tem razveljavljajo 10-odstotne carine, ki jih je Trump uvedel zoper uvoz iz večine držav na svetu. Obenem se razveljavljajo višje carine na blago iz nekaterih ameriških glavnih trgovinskih partneric, vključno z Evropsko unijo, Kanado, Mehiko, Kitajsko, Japonsko in Južno Korejo.
Nekatere od teh držav so medtem z ZDA že sklenile trgovinske dogovore, pri čemer so nakazale, da bodo te dogovore spoštovale ne glede na odločitev vrhovnega sodišča. Dogovora pa zaenkrat še ni sklenila Evropska unija.
Glede julija lani sklenjenega dogovora med EU in ZDA so nedavno soglasje dosegle politične skupine v Evropske parlamentu, 24. februarja pa ga bo predvidoma obravnaval Odbor Evropskega parlamenta za mednarodno trgovino, nato naj bi ga evropski poslanci potrdili na plenarni seji na začetku marca.
Odločitev kratkega daha?
Politico medtem poroča, da bi lahko bila zmaga 12 ameriških zveznih držav, ki so se zaradi carin obrnile na sodišče, kratkega daha, saj da so v Beli hiši že nakazali, da bodo v primeru poraza za uveljavitev carin uporabili druge vzvode.
Kot je za časnik decembra pojasnil ameriški trgovinski predstavnik Jamieson Greer, so »o tem načrtu razmišljali pet let ali več. Lahko ste prepričani, da smo imeli veliko različnih možnosti, ko smo na začetku mandata pristopili do predsednika. Moje sporočilo je, da bodo carine v nadaljevanju del političnega prizorišča.«
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.