Švedska zaostruje pravila: Deportacije za nepoštene migrante
Švedska uvaja pravilo "poštenega življenja": migrantom grozi deportacija ob kršitvah zakonov, goljufijah ali neupoštevanju oblasti.
Švedska vlada je napovedala predlog zakona, ki uvaja zahtevo, da se migranti držijo "poštenega življenja," sicer bi se lahko soočili z odvzemom dovoljenja za prebivanje in deportacijo. Desnosredinska vlada, ki je oblast prevzela leta 2022 z obljubo strožjega pristopa k priseljevanju, pospešeno uvaja reforme na več področjih pred parlamentarnimi volitvami, napovedanimi za september, poroča AFP.
Predlagana zakonodaja bi oblastem omogočila lažji odvzem dovoljenj za prebivanje v primerih, ko posamezniki ne izpolnjujejo novih meril. "Upoštevanje zakonov in pravil je samoumevno, vendar mora biti samoumevno tudi to, da se trudimo živeti odgovorno in ne škodujemo naši državi," je na novinarski konferenci poudaril minister za migracije Johan Forssell.
Ostrejša pravila
Po njegovih besedah bi lahko do izgube pravice do bivanja prišlo v primerih, kot so neplačevanje dolgov, neupoštevanje odločitev švedskih oblasti, zloraba sistema socialnih prejemkov ali pridobitev dovoljenja za prebivanje z goljufijo. "Če na primer ignorirate plačilo dolgov, če ne upoštevate odločitev oblasti, če goljufate socialni sistem ali si z goljufijo pridobite dovoljenje za prebivanje, potem nimate pravice biti tukaj,« je dejal Forssell.
Med dodatnimi primeri, ki jih navaja vlada, so tudi delo brez plačevanja davkov ter neplačevanje glob.
Morebitne spremembe veljavne že julija
Tiskovni predstavnik za migracijsko politiko stranke Švedski demokrati Ludvig Aspling je pojasnil, da same izjave posameznikov ne bi bile zadosten dokaz za kršitev merila "poštenega življenja," lahko pa bi nakazovale povezave z nasilnim ekstremizmom. "Izjave same po sebi ne bi smele veljati kot dokaz, lahko pa kažejo na povezave z nasilnim ekstremizmom, kar je lahko znak pomanjkljivega značaja," je povedal.
Vlada predlaga tudi razširitev razlogov za preklic dovoljenja za prebivanje, na primer v primerih, ko posamezniki predstavljajo varnostno grožnjo ali če se izkaže, da so v postopkih podajali lažne podatke. Če bo parlament zakon potrdil, naj bi spremembe začele veljati 13. julija.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.