Med vsemi okraji, v katerih je bilo treba marca 2011 evakuirati celotno prebivalstvo, je Naraha prvo mesto, ki je dovolilo svojim prebivalcem, da se za stalno vrnejo domov. Odločitev velja za neke vrste pilotni primer za sosednja območja, je dejal japonski premier Šinzo Abe ter napovedal vrsto umikov ukazov o evakuaciji do marca 2017.

A oblasti pričakujejo, da se bo v Naraho vrnilo le okoli 10 odstotkov od 7368 registriranih prebivalcev. To pripisujejo strahu zaradi nadaljnje jedrske onesnaženosti, obenem pa je prisotna velika negotovosti glede pripravljenosti mladih živeti v tem okolišu. Mnogi mladi so namreč medtem našli nove službe in začeli življenje daleč stran od Fukušime.

Najmočnejši izmerjeni potres na Japonskem je severovzhod države stresel 11. marca 2011 ob 14.46 po krajevnem času. Žarišče potresa je bilo 70 kilometrov od polotoka Oshika in prefekture Miyagi na globini 24 kilometrov. Sledilo mu je še 593 popotresnih sunkov z magnitudo 5 ali več.

Preberite še

Slovenija

Brez tega otroka ne pošiljajte v šolo

Cunami je kopno dosegel 20 minut po potresu in prizadel več kot 1300 kilometrov japonske tihomorske obale, od otoka Hokaido na severu do Okinave na jugu. Popotresni val je poplavil več kot 400 kvadratnih kilometrov kopnega in segel do pet kilometrov v notranjost. Najvišji kraj, ki ga je dosegel, je bil 40,4 metra nad gladino morja. Valovi so bili visoki do 15 metrov.

Najhujša naravna nesreča na Japonskem po drugi svetovni vojni je po uradnih podatkih zahtevala 15.852 smrtnih žrtev, 3287 ljudi je še vedno pogrešanih, 6000 ljudi pa je bilo poškodovanih. Uničenih je bilo več kot 370.000 hiš.

Potres in cunami sta povzročila tudi najhujšo jedrsko nesrečo po nesreči v Černobilu leta 1986. Za elektrarno v Fukušimi, ki je bila s 4,7 gigavata moči ena največjih nukleark na Japonskem in svetu, je bil usoden splet dogodkov, ki ga je sprožil potres.