Profimedia

Prebivalce vasi Blatten v dolini Lötschental v švicarskem kantonu Valais so preventivno evakuirali že pred desetimi dnevi. Včeraj pa se je zgodilo najhujše. Na ledeniku Birch se je v popoldanskih urah sprožil plaz, ki je pod seboj pokopal večji del vasi, v kateri je sicer prebivalo približno 300 ljudi. Odlomil se je večji del ledenika, kar je sprožilo plaz ledu, blata in kamenja. Škoda je ogromna. Po navedbah pristojnih je od takrat, ko so prebivalce evakuirali, v dolino prihrumelo že več milijonov kubičnih metrov skal in zemlje, zato je nenehno ostajala bojazen, da se bo odlomil tudi ledenik.

Pri švicarski nacionalni radioteleviziji SRF so posledice včerajšnjega dogajanja posneli z dronom, pri čemer posnetki razkrivajo, da blato in zemlja skoraj v celoti prekrivata jugozahodni del vasi, del vasi pa je pod vodo. Uničenih je veliko hiš, plaz naj bi zasul kar 90 odstotkov vasi. »Izgubili smo svojo vas. Vas je pod ruševinami. Obnovili jo bomo,« je poudaril župan Matthias Bellwald. Tiskovni predstavnik lokalnih oblasti Matthias Ebener je ob tem navedel, da je v dolino »prihrumela neverjetna količina materiala.« Ebener je obenem potrdil, da eno osebo pogrešajo. Gre za 65-letnega moškega, a pristojni na novinarski konferenci več informacij niso razkrili.

Nova grožnja

Območju zdaj grozi še poplavni val. Plazovina namreč deluje kot jez, za njo pa nastaja jezero, ki ga polni lokalna reka. Če bo jez popustil, bi to lahko resno ogrozilo nižje ležeče vasi, poroča STA. Geolog Flavio Anselmetti z Univerze v Bernu je namreč posvaril, da se je gmota kamenja in ledu nakopičila v zelo visok jez, za njim pa se je dvignila reka Lonza. »Najhuje bi bilo, če bi se voda nabrala do vrha jezu iz zemeljskega plazu.« Reka bi se nato lahko zarezala v mešanico kamenja in ledu, zaradi česar bi jez lahko postal nestabilen in začelo bi ga odnašati oz. bi se porušil. Močni poplavni valovi oz. plazovina pa bi lahko nato ogrozili nižje ležeče vasi, je pojasnil.

Podnebne spremembe?

Ledeniki na območju Alp se že vrsto let krčijo zaradi posledic podnebnih sprememb. Tudi švicarski ledeniki se pospešeno talijo. V letih 2022 in 2023 so se denimo stalili toliko kot med letoma 1960 in 1990, izgubili pa so približno deset odstotkov svoje prostornine, je poročala STA. Medtem so strokovnjaki za tiskovno agencijo Reuters navedli, da je težko oceniti, v kakšni meri je za ta dogodek krivo segrevanje ozračja, ki ga poganjajo podnebne spremembe.

Po navedbah Christiana Huggla, klimatologa z Univerze v Zürichu, je na območju vasi Blatten na delu več dejavnikov. Potrdil je sicer, da višje temperature na območju Alp močno vplivajo na permafrost, kar lahko ima posledice na stabilnost skalovja, zato so najverjetneje za plaz vsaj delno krive podnebne spremembe. Huggel je ob tem poudaril, da plazu takšnih razsežnosti, ki bi povzročil tako veliko škodo, v tem ali preteklem stoletju na območju švicarskih Alp še niso zabeležili.

Profimedia