Profimedia

Kamerun ni država, ki bi bila v medijski pozornosti zaradi vojn ali drugih škandalov. Izkušenejši bralec jo nemara pozna po sijajnih nastopih njihovih nogometašev na svetovnem prvenstvu v Italiji leta 1990, ko je gole zabijal Roger Milla, nogometaš ne povsem znane starosti.

Že takrat je bil v Kamerunu na oblasti Paul Biya. Na predsedniški stolček je sedel leta 1982. Kot 57-letni poglavar države je pred mundialom v Italiji Millo pregovoril, da se vrne iz reprezentančnega pokoja. 38-letnik, toliko let so mu uradno pripisali, je upošteval predsednika in s štirimi zadetki pomagal reprezentanci do četrtfinala, kjer so po podaljških izgubili proti Angliji.

Milla je nastopil še na svetovnem prvenstvu v ZDA leta 1994, Biya pa je šele dobil karierni zagon in voljo do oblasti. Leta 2008 je odpravil omejitev števila predsedniških mandatov. Nasprotniki mu očitajo nedovoljeno preigravanje: naklonjenost do uporabe represivnih metod in zatiranje opozicije. Vsa ta leta mu naj bi mu na oblasti uspelo obstati s podpihovanje družbenih nemirov, ekonomske neenakosti in separatističnega nasilja.

Profimedia

Kandidat opozocije takoj po volitvah razglasil zmago

V nedeljo so v tej državi, ki leži v Ekvatorialni Afriki, razglasili rezultate predsedniških volitvah 12. oktobra. Ustavni svet je sporočil, da je Biya s 53,7 odstotka glasov premagal opozicijskega kandidata in nekdanjega ministra v kamerunski vladi Isso Tchiromo Bakaryja, ki je osvojil 35,2 odstotka glasov. Tchiroma je dva dni po volitvah sicer sam razglasil zmago in pozval k demonstracijam. Trdi, da je on osvojil 54,8 odstotka glasov, Biya pa 31,1 odstotka.

Ob razglasitvi izidov so v kamerunski gospodarski prestolnici Douala izbruhnili spopadi med podporniki opozicije in varnostnimi silami, ki so proti protestnikom sprva uporabili solzivec, nato pa tudi strelivo.Protestniki so v nedeljo po navedbah oblasti v Douali napadli enoto vojaške policije in več policijski postaj. Poleg štirih umrlih je bilo v spopadih poškodovanih tudi več pripadnikov varnostnih sil.