Nemčija v zatonu, naša soseda postaja nova evropska industrijska velesila
Medtem ko se nemška industrija spopada z eno najhujših kriz, Madžarska privablja vse več proizvodnje. V našo sosedo se stekajo milijardne naložbe nemških in kitajskih avtomobilskih velikanov.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Nemška industrija je pod vse večjim pritiskom zaradi visokih stroškov proizvodnje, energije in dela ter upadajočega povpraševanja. Vse več podjetij zato proizvodnjo seli v tujino, znotraj Evrope pa postaja ena najprivlačnejših destinacij Madžarska.
V proizvodni hali podjetja KACO v kraju Kirchardt v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg je pred kratkim zazijala velika praznina. Še pred dvema tednoma je tam stal stroj za izdelavo gumijastih tesnil za avtomobilsko industrijo, zdaj pa so ga preselili na Madžarsko. To je že četrta proizvodna linija, ki jo je podjetje letos preselilo iz Nemčije.
»Kar je odšlo, je odšlo. To se ne bo več vrnilo. Ne smemo si zatiskati oči,« je za Deutsche Welle dejal direktor podjetja Gernot-Alois Feiel. »Profitna marža postaja vse manjša. V nekem trenutku za podjetje postane povsem nezanimivo proizvajati v Nemčiji,« opozarja Feiel.
Tudi surovo gumo, osnovno surovino za proizvodnjo tesnil, danes v veliki meri že predelujejo na Madžarskem. Podjetja se vse bolj usmerjajo v strategijo »local for local«, po kateri naj bi izdelke proizvajala tam, kjer jih bodo tudi prodajala. S tem želijo zmanjšati tveganja v dobavnih verigah in se izogniti morebitnim carinam, posledica bo manj izvoza iz Nemčije.
Raziskava mednarodne svetovalne družbe Horvath med tisoč vodilnimi v podjetjih s sedežem v Nemčiji je pokazala, da skoraj 60 odstotkov vprašanih do leta 2030 pričakuje nadaljnje zmanjševanje števila delovnih mest v državi. Več zaposlovanja pričakujejo predvsem v Indiji, na Kitajskem in v Severni Ameriki, v Evropi pa postaja vse privlačnejši vzhod.
Vse poti vodijo na Madžarsko
Posebej pomembno vlogo pri tem dobiva Madžarska, ki je že več let ena ključnih investicijskih destinacij nemške avtomobilske industrije. BMW, Audi in Mercedes-Benz so tam zgradili več milijard evrov vredne proizvodne obrate, na vzhod Evrope pa se seli tudi vse več njihovih dobaviteljev.
Mercedes-Benz je letos v Kecskemetu zaključil približno milijardo evrov vredno širitev obrata, s katero se je njegova površina več kot podvojila. Od januarja tam že izdelujejo povsem električni GLB in od julija tudi električno različico razreda C. Paleto bodo razširili še z drugimi modeli, letna proizvodna zmogljivost pa naj bi dosegla okoli 400.000 vozil.
Madžarska privablja tudi kitajske avtomobilske velikane. CATL v Debrecenu gradi veliko tovarno baterijskih celic, medtem ko BYD v Szegedu na jugu države ob meji s Srbijo gradi svojo prvo evropsko tovarno avtomobilov. Kitajski avtomobili z oznako »Made in Europe« naj bi s proizvodnih trakov začeli prihajati že prihodnje leto.
Proizvodnja do 70 odstotkov cenejša
Predsednik uprave Mercedes-Benza Ola Källenius je Madžarsko označil za zgled stroškovne učinkovitosti, saj je mogoče avtomobile tam proizvajati tudi do 70 odstotkov ceneje kot na nekaterih nemških lokacijah.
Razlika je še posebej očitna pri stroških dela. Povprečni strošek dela na uro v madžarski predelovalni industriji znaša 15,60 evra, medtem ko je v Nemčiji 49,50 evra. Poleg tega je običajni delovni teden na Madžarskem dolg 40 ur, v nemški kovinski in elektroindustriji pa kolektivna pogodba IG Metall predvideva 35-urni delovni teden.
Po navedbah Mercedesa je dodatna prednost Madžarske tudi manjši delež bolniških odsotnosti. Na nemških lokacijah naj bi bil ta več kot dvakrat višji.
KACO v Nemčiji ukinil 174 delovnih mest
Madžarska proizvodna hala podjetja KACO je medtem skoraj polna. Zadnji prostori naj bi bili do konca leta zapolnjeni s stroji, ki jih bodo preselili iz Nemčije, s čimer bo selitev proizvodnje iz Baden-Württemberga zaključena.
Direktor Feiel ob tem priznava, da ima mešane občutke. Vesel je, da stroji in proizvodnja ostajajo, vendar ga skrbi usoda zaposlenih v Nemčiji. »Ko pomislim na nemške zaposlene, ki na teh strojih ne morejo več delati, mi je težko pri srcu,« pravi. Podjetje je v nemškem obratu v zadnjih letih ukinilo 174 delovnih mest, predvsem v proizvodnji.
»Glava« tovarne ostaja v Nemčiji
Selitev proizvodnje pa ni edini ukrep, s katerim želi KACO znižati stroške. Vodstvo je v začetku avgusta sprejelo tudi odločitev o izstopu iz združenja delodajalcev Südwestmetall, kar pomeni, da za podjetje v prihodnje ne bo več veljala kolektivna pogodba sindikata IG Metall.
Feiel meni, da je to skupaj s selitvijo proizvodnje eden redkih načinov, da podjetje ostane konkurenčno. Stroški dela ob veljavni kolektivni pogodbi so po njegovih besedah postali previsoki. »Kolikor so socialni partnerji prispevali k blaginji, toliko je to medtem postalo tudi problem v mednarodni konkurenci,« opozarja.
Kljub selitvi proizvodnje in zmanjševanju števila delovnih mest Feiel v spremembah vidi tudi priložnost. Razvojni oddelek ostaja v Nemčiji in ga po besedah direktorja ni mogoče preprosto preseliti. »To je tisto, kar Nemčija zna. Kreativnost je v mednarodni primerjavi na vrhunski ravni. Nikakor ne smemo dovoliti, da bi to izgubili,« poudarja Feiel.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
