Kuba v temi, šef Cie pa nenadoma v Havani
Kuba je zaradi pomanjkanja goriva in izpadov elektrike v hudi krizi, v Havano pa je prispel direktor Cie John Ratcliffe.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kuba se sooča z eno najhujših kriz v svoji moderni zgodovini. Ob popolnem kolapsu energetskega sistema in vsesplošnih izpadih električne energije je v četrtek v Havano prispel direktor ameriške obveščevalne agencije Cia John Ratcliffe.
Gre za prvi pristanek ameriškega državnega letala na otoku zunaj baze Guantanamo po letu 2016. Srečanje na visoki ravni, ki ga potrjujejo tako ameriški kot kubanski viri, nakazuje na iskanje izhoda iz kritične situacije, a pod strogimi pogoji administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Življenje v temi in ulični protesti
Kot navajajo ameriški mediji, je Kuba ta teden ostala popolnoma brez dizla in kurilnega olja, kar je državo pahnilo v temo. Kubanski minister za energijo Vicente de la O Levy je v izjavi za državne medije priznal, da je energetski sistem v "kritičnem stanju". Prebivalci Havane in drugih delov otoka so brez elektrike tudi do 22 ur na dan.
Neznosne razmere so prebivalce pognale na ulice. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP so v Havani, zlasti v soseski San Miguel del Padrón, izbruhnili množični protesti, med katerimi so prebivalci postavljali goreče barikade in z udarjanjem po loncih zahtevali vrnitev elektrike.
Glavni razlog za poglobitev krize je izguba ključnega dobavitelja nafte – Venezuele. Kot poroča ameriški portal Axios, je Kuba ostala brez venezuelskih pošiljk nafte po 3. januarju 2026, ko so ZDA z operacijo v Caracasu strmoglavile in aretirale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura.
Kubansko vlado je dodatno prizadela odločitev Mehike, ki je ustavila dobavo nafte po tem, ko je predsednik Trump zagrozil s kazenskimi carinami za države, ki bi oskrbovale Kubo. Od začetka leta je tako na otok prispel zgolj en ruski tanker, medtem ko bi jih za pokritje osnovnih potreb po navedbah Jutarnjega lista potrebovali vsaj osem na mesec.
Ameriški pogoji in srečanje z vrhom obveščevalcev
V teh izrednih razmerah je delegacija na čelu z direktorjem Cie Johnom Ratcliffom Havani prenesla neposredno sporočilo predsednika Trumpa. Po besedah neimenovanega uradnika Cie za ameriško televizijo CBS News so ZDA "pripravljene resno obravnavati gospodarska in varnostna vprašanja, vendar le, če Kuba uvede temeljne spremembe".
Srečanje je potekalo v strogi tajnosti, a je dobilo uradno potrditev. Axios poroča, da so se srečanja na kubanski strani udeležili vnuk nekdanjega predsednika Raula Castra Raul Rodriguez Castro, notranji minister Lazaro Alvarez Casas in vodja kubanskih obveščevalcev Ramon Romero Curbelo.
Ameriška stran vztraja pri ostri retoriki. Uradnik Cie je za Axios dejal, da je Ratcliffe kubanske uradnike pozval, naj potegnejo nauk iz januarske operacije v Venezueli, in poudaril, da "Kuba ne more več biti varno zatočišče za nasprotnike na zahodni polobli".
Trumpova administracija poleg gospodarskih sprememb in odprtja privatnemu sektorju zahteva tudi izpustitev političnih zapornikov ter prekinitev sodelovanja s tujimi obveščevalnimi in vojaškimi službami.
Ameriška vlada želi hkrati ohraniti stabilnost otoka, saj bi po ocenah Axiosa popoln zlom varnostne strukture lahko privedel do množičnih migracij proti obalam ZDA.
Ponudba pomoči in kubanski odziv
Ameriški State Department je po poročanju BBC otoku ponudil 100 milijonov dolarjev humanitarne pomoči, a pod strogim pogojem: denar in oprema (vključno s satelitskimi terminali Starlink za neomejen dostop do interneta) morata biti razdeljena prek Katoliške cerkve in neodvisnih organizacij, s čimer bi obšli kubansko vlado.
Kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez je dejal, da "kubanska vlada praviloma ne zavrača tuje pomoči, ponujene v dobri veri", a poudaril, da bi bil najučinkovitejši ukrep ZDA takojšnja ukinitev gospodarske blokade in sankcij, ki so se po njegovih besedah "v zadnjih mesecih okrepile kot še nikoli doslej".
Havano hkrati moti dejstvo, da je Kuba še vedno na ameriškem seznamu držav podpornic terorizma, za kar po trditvah kubanskih oblasti ne obstajajo nobeni legitimni razlogi.
Kljub zaostreni retoriki je čutiti pripravljenost na dialog. Axios ugotavlja, da dejstvo, da je kubanska vlada sploh gostila direktorja Cie, kaže na spoznanje Havane, da "nimajo goriva, denarja in nikogar, ki bi jih prišel rešit".
V znak popuščanja pritisku so kubanske oblasti ta teden že izpustile politično zapornico Sissi Abascal Zamora, kar analitiki vidijo kot mogoč prvi korak k iskanju rešitve, preden bi se okno za pogajanja po opozorilih ZDA dokončno zaprlo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
