Kašmir je postal območje konflikta takoj po neodvisnosti Indije in Pakistana
Po koncu britanske kolonialne nadvlade leta 1947 sta Indija in Pakistan razglasila neodvisnost. Istočasno je med novonastalima državama izbruhnil spor glede delitve Kašmirja.
Ob ustanovitvi novih držav, večinoma hinduistične Indije in muslimanskega Pakistana, je izbruhnilo versko nasilje, sledile so selitve milijonov ljudi, najbolj trdovraten mejni spor pa je nastal v Kašmirju, ki leži v himalajskem pogorju.
Uradno stališče Indije je, da Džamu in Kašmir predstavlja celotno ozemlje nekdanje kneževine Džamu in Kašmir, ki je na tem območju obstajala do oktobra leta 1947, dejansko pa Indija nadzoruje nekaj manj kot polovico njegove površine. Ostali del je razdeljen med Pakistanom in Kitajsko. Indijska vlada šteje celotno ozemlje kot del Indije, kot del svoje najsevernejše zvezne države, vključujoč ozemlje, ki ga upravlja Pakistan. Na drugi strani Pakistan ne priznava indijske suverenosti niti nad ozemljem, ki je trenutno pod indijsko kontrolo in ga imenuje Okupirani Kašmir, medtem ko ozemlje pod svojo kontrolo imenuje Svobodni Kašmir.
Vojna takoj po neodvisnosti Indije in Pakistana
Prva vojna zaradi Kašmirja je izbruhnila že oktobra leta 1947, hitro po razglasitvi neodvisnosti. Potem ko je lokalni maharadža izgubil nadzor nad zahodnim delom in so na območje vdrli borci iz Pakistana, je lokalni vodja za pomoč zaprosil Indijo. V zameno je moral podpisati dogovor o priključitvi območja Indiji. Spopadi so trajali še dobro leto, življenje je izgubilo več tisoč ljudi. Premirje je bilo sklenjeno 1. januarja 1949. Fronta se je ustalila ob današnji t. i. nadzorni črti, dolgi okoli 770 kilometrov, ki je dejansko postala meja, ki ločuje indijski in pakistanski del Kašmirja.
Nikoli izpeljani referendum
Združeni narodi so obljubili, da bo lahko kašmirsko ljudstvo, ki ga sestavljajo večinoma muslimani, na demokratičnem referendumu odločilo, kateri državi želijo pripadati. Referenduma do danes niso izpeljali, sledilo pa je več vojn in nastale so razmere stalnega konflikta.
Ukinitev avtonomije
Za veliko razburjenje je leta 2019 povzročila poteza Indije. Takratni indijski predsednik Ram Nath Kovind je z odlokom odpravil 370. člen ustave, ki zagotavlja večinsko muslimanski indijski zvezni državi Džamu in Kašmir avtonomijo. Ta člen je določal, da ima ta zvezna država svojo ustavo, ločeno zastavo in avtonomijo glede vseh zadev razen zunanje politike, obrambe in komunikacij. Sestal se je varnostni svet Združenih narodov in krivdo za zaostritev napetosti, ki so nastale po ukinitvi 370. člena, pripisal Indiji. V pakistanskem delu Kašmirja je nastalo več odporniških skupin, nekatere skupine indijske oblasti povezujejo s pakistansko islamistično organizacijo Laškar e Taiba.
Strateška pomembnost
Kašmir je za Pakistan velikega pomena tudi zaradi vodnih virov. Reka Ind, ki izvira v indijskem delu Kašmirja, je strateško pomembna za pakistansko kmetijstvo in oskrbo s pitno vodo. Čeprav obstaja pogodba o vodnih virih Inda iz leta 1960, se Pakistan boji, da bi Indija v primeru poslabšanja odnosov lahko manipulirala s pretokom rek.
Na drugi strani je za Indijo nadzor nad Kašmir pomemben iz geopolitičnega vprašanja, saj si ga delijo tri jedrske sile, Pakistan, Indija in Kitajska. Nad nad območjem daje Indiji obrambno prednost v primeru vojaškega spopada, zlasti na gorskih obmejnih območjih, kot sta Siachen in Ladakh.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
