Trumpova "nepremičninarja", ki v enem dnevu obdelata vsa krizna žarišča
Duo Jared Kushner in Steve Witkoff v diplomatska pogajanja vnaša poslovno logiko. Ameriški predsednik Donald Trump jima povsem zaupa. Izkušeni diplomati so skeptični.
V drugem Trumpovem mandatu se v vlogi posebnih odposlancev pojavljata Steve Witkoff in Jared Kushner. V ponedeljek sta se njuni imeni pojavili v povezavi z načrtovanim obiskom Izraela, ki pa je bil odpovedan, domnevno zaradi pretiranega izraelskega bombardiranja iranskih naftnih kapacitet, kar naj bi razjezilo Belo hišo.
Zdi se, kot da sta 68-letni Witkoff in 45-letni Kushner na diplomatski parket padla z neba. V nepredvidljivem in na videz nenavadnem manevriranju ameriškega predsednika pa nepremičninarja, ki se srečujeta s ključnimi političnimi akterji na kriznih žariščih, nista več takšna kurioziteta.
Po poroki od demokratov k republikancem in skok v politiko
Jared Kushner je bil dolga leta najbolj znan po vlogi Trumpovega zeta – od leta 2009 je poročen z Ivanko, najljubšo hčerko ameriškega predsednika. V naslednjih letih je iz demokratskega tabora, ki ga je tudi finančno podpiral, vstopil med republikance. Njegovi nepremičninski posli so zacveteli, investicije so bile pozlačene. V času prvega Trumpovega mandata je postal predsednikov višji svetovalec. Med drugim je vodil ameriška prizadevanja za izboljšanje odnosov med Izraelom in arabskimi državami, ki so se septembra 2020 zaključila z Abrahamovim sporazumom. Ko so oblast prevzeli demokrati, je ustanovil investicijski sklad Affinity Partners. Velik del začetnega kapitala, približno dve milijardi dolarjev, je prispeval saudski državni investicijski sklad. Očitkov o navzkrižju interesov ni manjkalo, saj je Kushner kot državni uradnik sodeloval pri ameriški politiki do Saudove Arabije. Kushner trdi, da ni dokazov, da je bila investicija povezana z njegovim delom predsednikovega svetovalca, in da gre za običajno poslovanje.
Pragmatični realizem pod vprašajem
Kushner je v intervjuju za CBS oktobra lani povedal, da se je o zunanji politiki veliko naučil prav v prvem Trumpovem mandatu, ko so nanj karierni diplomati v Beli hiši gledali zviška, kot na neukega outsiderja. Toda s Trumpom se je spremenil slog ameriške diplomacije. Kushner je povedal, da je njegov zet v zunanji politiki ubral smer »pragmatičnega realizma«, v sklop katerega spada tudi izogibanje vojnam in sklepanje dogovorov na podlagi skupnih interesov. Trditev, ki bi jo danes, po intervenciji v Venezueli in napadu na Iran, verjetno težko zagovarjal.
Po uspehu v Gazi obiski v Moskvi
Če je Kushner v politiko vpleten že od leta 2017, je starejši Witkoff diplomatski novinec. Ne pa kot nepremičninski investitor z razpredeno mrežo stikov, tudi v Zalivskih državah. Že v Trumpovi prvi predsedniški kampanji je bil bogat donator, v drugem pa se našel v vlogi posebnega odposlanca, nenazadnje je Trumpov partner pri vihtenju golf palice.
Witkoff je v tandemu s Kushnerjem posredoval pri pogovorih in načrtu za končanje konflikta v Gazi, skupaj sta potovala v Moskvo, kjer sta se srečala z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom (brez otipljivega rezultata), ključno vlogo pa sta imela tudi v (neuspešnih) pogovorih z Iranom.
Neuspešen poskus mirne rešitve z Iranom ni omajal Trumpovega zaupanja v njegova najljubša odposlanca. »Mislim, da opravljata odlično delo,« Trump dejal v kratkem telefonskem intervjuju za Politico.
Hitrost in poslovno razumevanje konfliktov
Duo Kushner – Witkoff deluje hitro. Diplomacijo obravnavata kot nepremičninski posel, ki zahteva poslovno miselnost in majhno ekipo, zadolženo za sklenitev velikega posla, sta za Politico povedala vira iz Trumpove administracije. Bili so dnevi, ko sta imela v enem popoldnevu pogovore z Iranom, Izraelom in Hamasom ter Ukrajino in Rusijo. Februarja sta se v Ženevi z Iranci sestala od 9. do 12.30, z Ukrajinci od 13. do 17.30 in nato še z Rusi. Sledila je večerja z Ukrajinci in regionalnimi partnerji, vključno z Nemčijo, Združenim kraljestvom, Francijo, Italijo in Švico. Večerji je sledilo še eno srečanje z Rusi od 21.30 do 23. ure.
Nekdanji ameriški pogajalec za mir na Bližnjem vzhodu Aaron David Miller, ki je služil tako v republikanski kot demokratski administraciji, meni, da sta si zadala prezahtevne naloge, ki se jih lotevata z »vrtoglavim« tempom. Dvomi, da imata sposobnosti izkušenih pogajalcev, ki imajo posluh in razumevanje za nianse, za zgodovino in psihologijo, ne le za posel. »Poslovne izkušnje niso nadomestilo za razumevanje regije, Rusije, islama ter interesov Hamasa in Irana,« je še dejal vir iz Bele hiše.
Trump vztraja, da sta več kot dovolj sposobna in da ima majhna ekipa, ki se ukvarja z več kriznimi žarišči po svetu, večje možnosti za uspeh kot falanga diplomatov in strokovnjakov, ki se spopadajo z različnimi regionalnimi konflikti. Prednost majhne ekipe je tudi manjša verjetnost uhajanja informacij. Glavna prednost pa je, da sta med redkimi izbranci, ki jih Trump posluša in jim zaupa. Ta prednost, kot menijo kritiki, je tudi glavna slabost, saj ni jasna ločnica med zasebnimi posli in delovanjem v dobrobit države.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.