Stanovanja 2026: kdo bi gradil, kdo bi obdavčil in kdo bi sprostil trg
Politične stranke pred volitvami razkrivajo različne načrte za reševanje stanovanjske krize. Nekateri obljubljajo nov davek, drugi temu nasprotujejo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
V uredništvu Svet24 smo preverili stališča političnih strank, ki so v javnomnenjski raziskavi, objavljeni 9. februarja 2026, ki jo je izvedla agencija Mediana za časnik Delo, zbrale več kot en odstotek podpore.
Politične akterje smo povprašali o stanovanjski problematiki, natančneje o zakonskih rešitvah za dostopnost stanovanj, gradnji javnih najemniških stanovanj, morebitni uvedbi nepremičninskega davka in regulaciji kratkoročnega oddajanja nepremičnin.
Odgovore so nam posredovale stranke Gibanje Svoboda, Nova Slovenija, Demokrati, Resni.ca, Prerod, Mi, Socialisti!, Levica, Socialni demokrati in Slovenska demokratska stranka. Iz Slovenske nacionalne stranke in Piratske stranke na vprašalnik nismo prejeli odgovorov, zato njuna stališča povzemamo iz uradno objavljenih programskih dokumentov.
Zakonske rešitve za večjo dostopnost stanovanj
SDS predlaga prenovo stanovanjske zakonodaje, digitalizacijo postopkov pridobivanja dovoljenj in prenovo jamstvene sheme z višjo kreditno mejo ter fiksno obrestno mero. Z davčnimi spodbudami za dolgoročni najem želijo aktivirati prazna stanovanja in obnovo starejših hiš. V stranki izrecno opozarjajo, da mora »dostopnost veljati za vse generacije, ne le za posamezne skupine«. To v praksi pomeni, da reševanja stanovanjskega problema, po njihovem mnenju, ne bi smeli omejiti zgolj na mlade v državi.
Gibanje Svoboda izpostavlja, da bivališče predstavlja osnovno človekovo pravico. Zato jasno pravijo: »V Gibanju Svoboda zavračamo logiko, da trg sam ureja stanovanjsko vprašanje.«. Vzpostavili bodo jamstvene sheme za reševanje prvega stanovanjskega vprašanja in model deljene lastnine. Pridobivanje gradbenih dovoljenj bodo pospešili z digitalizacijo in jasnimi zakonskimi roki, pri čemer bodo javne projekte obravnavali prednostno.
SD zahteva vzpostavitev aktivne zemljiške politike, pri kateri bodo država in občine oblikovale zemljiške sklade ter sistematično odkupovale zemljišča in preprečevale špekulativno zadrževanje parcel. Postopke umeščanja v prostor bodo racionalizirali in pristopili k gradnji študentskih domov ter prehodnih namestitev za mlade po zaključku študija. Predlagajo tudi znižanje obdavčitve oddajanja stanovanj v primeru dolgoročnih najemnih razmerij.
Levica v ospredje postavlja javno gradnjo stanovanj, ki bo po polni vzpostavitvi sistema zagotovila 2.000 novih javnih najemnih stanovanj letno. Zagon javne gradnje bo po njihovi analizi posredno znižal cene na zasebnem trgu in imel izrazito pozitiven vpliv na gospodarstvo. Na zasebnem trgu bodo dodatno uredili najemna razmerja in omogočili razvoj alternativnih oblik bivanja, kamor sodijo stanovanjske zadruge.
Demokrati so za mlade in mlade družine pripravili posebne kreditne sheme s subvencionirano obrestno mero za rešitev prvega stanovanjskega vprašanja. Stranka namreč ugotavlja: »Verjamemo, da morajo imeti mladi svoj dom, ne pa da jim ponujamo življenjsko odvisnost od države ali najema.«. V odgovoru za Svet24 poudarjajo prednost lastništva pred najemom. S projektom 'Stanovanjski feniks' bi v partnerstvu z občinami sprostili zemljišča in omogočili tipsko gradnjo brez začetnega komunalnega prispevka.
NSi bo pospešila postopke umeščanja v prostor in uvedla državni servis za občine pri hitrejšem umeščanju projektov. Nova Slovenija se pri tem opira na raziskave, ki kažejo, »da si velika večina Slovencev želi živeti v lastnem stanovanju ali hiši, ne v najemu«. Stranka bo zatorej uvedla 95 odstotno državno jamstvo za prvi nakup stanovanja, s čimer bodo mladim omogočili dostop do kredita brez visokega začetnega vložka.
Prerod predlaga preplet dunajskega modela in modela odkupa skozi najemnino, pri čemer se bodo ljudje sami odločili za en model, bodisi doživljenjski najem bodisi postopen odkup. Mlade družine bodo pri tem obravnavali preferenčno. Z lokalnimi skupnostmi bodo gradili tipske soseske s pripadajočo javno infrastrukturo, da ne bi prihajalo do preobremenitve v javnih storitvah. Prav tako bodo pripravili program aktivizacije praznih stanovanj skozi sistem spodbud za lastnike.
Mi, Socialisti! zahtevajo obdavčitev in nacionalizacijo praznih stanovanj ter tistih v kratkoročnem najemu. Stranka zahteva »podružbljanje in aktivacijo tistih stanovanj, ki so primerna za bivanje, a zaradi finančnih interesov svojih lastnikov ostajajo prazna ali se oddajajo v kratkoročni najem«. Stranka bo z zakonom takoj prepovedala gradnjo kakršnihkoli luksuznih nadstandardnih stanovanj.
Stranka Resni.ca poudarja, da mora država povečati ponudbo na trgu z gradnjo izven kmetijskih zemljišč ob popolni eliminaciji korupcije, saj se bo le tako zagotovila sprejemljiva cena. Pravico za nakup bodo vezali izključno na državljanstvo in prednostno obravnavali reševanje prvega stanovanjskega problema. Kreditno nesposobnim družinam bodo pomagali z državnim posojilom, pri katerem bodo kupnino odplačevali postopoma neposredno skozi najemnino.
SNS v programskih smernicah za obdobje 2026–2030 stanovanjske politike ne razdela v posebnem poglavju, vendar iz širših programskih poudarkov izhaja izrazito lastniški in deregulacijski pristop. Stranka zagovarja občutno poenostavitev gradbenih in uporabnih dovoljenj, hitrejšo spremembo namembnosti zemljišč za gradnjo stanovanj, zlasti v ruralnih območjih, ter "oprostitev davka pri nakupu prve stanovanjske nepremičnine za Slovence".
Piratska stranka stanovanjsko krizo razume kot posledico špekulacij, pomanjkanja javne gradnje ter počasnih prostorskih postopkov. V programu zato zagovarjajo uvedbo nepremičninskega davka z izjemo prve nepremičnine, množično gradnjo javnih najemnih stanovanj, hitrejše prostorske postopke, zakonsko ureditev stanovanjskih zadrug ter obvezni delež cenovno dostopnih stanovanj pri večjih projektih.
Gradnja javnih najemniških stanovanj, financiranje in obdavčitev nepremičnin
SDS gradnjo javnih stanovanj podpira zgolj tam, kjer »obstaja realna potreba«. V stranki namreč pojasnjujejo: »Gradnje javnih najemnih stanovanj ne vidimo kot osrednje prioritete stanovanjske politike, temveč kot enega izmed ukrepov znotraj širšega sistema.« Projekte bodo financirali iz proračuna, stanovanjskih skladov, evropskih virov in ob nujnem sodelovanju zasebnega kapitala. Uvedbe novega nepremičninskega davka stranka ne podpira in ga ne bo uvedla.
Gibanje Svoboda pojasnjuje, da so za gradnjo javnih najemnih stanovanj zagotovili »stabilno financiranje v višini 100 milijonov evrov letno vse do leta 2034«. Namensko premoženje Stanovanjskega sklada so povečali na 226 milijonov evrov in vzpostavili mehanizem SID banke s posojili po enoodstotni obrestni meri, še dodajajo. Na področju davkov načrtujejo obdavčitev premoženja, saj prazna stanovanja v Sloveniji razumejo kot naložbeno zlato, kar po njihovi oceni predstavlja družbeno nesprejemljivo stanje.
SD vidijo gradnjo javnih najemnih stanovanj kot osrednjo prioriteto, zapišejo za Svet24. Financiranje bo temeljilo na dolgoročnih posojilih preko SID banke, nepovratnih sredstvih Evropske unije in lastnih virih stanovanjskih skladov ter občin. Zagovarjajo progresivno obdavčitev nepremičnin v višini od 0,1 odstotka do 0,5 odstotka letno. Davek za premoženje nad enim milijonom evrov bi tako po njihovih izračunih znašal 5.000 evrov, zbrana sredstva pa bi namenili izključno za razbremenitev dela in povečanje dohodkov.
V Levici so zapisali, da bodo gradnjo v naslednjem mandatu še okrepili, pri čemer bo stanovanjska politika postala ena ključnih razvojnih politik države. Pojasnjujejo pomen gradnje z izjavo: »Največji pomen dajemo javni gradnji stanovanj, ki jo razumemo kot temelj vzdržne stanovanjske politike«. Nepremičninski davek podpirajo in bi z njim strogo obdavčili prazna stanovanja, stanovanja v lasti podjetij in luksuzne nepremičnine.
Demokrati opozarjajo, da država ne sme biti "glavni gradbinec". Namesto masovne državne gradnje predlagajo krekrepitev vloge Javnega stanovanjskega sklada kot posrednika in regulatorja. Zapisali so: »Stanovanjski sklad je treba prilagoditi tako, da bo lažje pridobival nepremičnine in deloval kot varna točka med najemniki in najemodajalci.«. To pomeni, da sklad ne bo le gradil, temveč predvsem premoščal strahove med iskalci stanovanj in lastniki. Uvedbe nepremičninskega davka ne podpirajo in zavračajo vsak nov davek.
NSi namerava spodbujati predvsem zasebno gradnjo ter gradnjo na osnovi javnih in zasebnih partnerstev. Z ugodnim financiranjem in investicijskimi skladi bodo podprli gradnjo nepremičnin vseh cenovnih razredov. Povečanju davčne obremenitve nepremičnin ostro nasprotujejo.
Prerod bo gradnjo financiral iz državnega proračuna in s pomočjo evropskih sredstev. Davku na nepremičnine so načeloma naklonjeni in bi izkupiček prednostno namenili ravno za gradnjo javnih stanovanj. Stranka pa hkrati zahteva, da se takšne spremembe ne sprejmejo brez širokega družbenega in političnega dogovora, kjer se bo natančno dogovoril obseg obdavčenja in prejemnik virov.
Mi, Socialisti! bodo reševanje stanovanjske problematike začeli s podružbljanjem praznih stanovanj. Gradnjo novih javnih neprofitnih stanovanj bodo nato financirali s progresivnim davkom na nepremičnine in z dodatnim proračunskim financiranjem. Dodatno in precej strožje bodo obdavčili vse prazne stanovanjske nepremičnine ter nepremičnine, namenjene izključno oddajanju.
Stranka Resni.ca bo gradnjo za mlade družine in starejše z nizkimi dohodki financirala iz proračuna, Stanovanjskega sklada, evropskih sredstev in namenskih obveznic. Končno ceno gradnje bodo znižali neposredno z "odpravo korupcijskih tveganj in neučinkovitosti". Nepremičninskemu davku niso naklonjeni. »Že v začetku izgradnje je tako vsak investitor v nepremičnine prek davkov kupil še eno nepremičnino državi,« so zapisali v odgovoru za Svet24.
V programu 2026–2030 SNS ni najti jasno razdelanega načrta za gradnjo javnih najemniških stanovanj niti posebnega modela njihovega financiranja. Iz programskih poudarkov je razvidno, da stranka rešitev vidi v sprostitvi gradnje, hitrejšem umeščanju v prostor in večji svobodi razpolaganja z zemljišči. Glede splošnega nepremičninskega davka povezani program ne poda enako jasnega odgovora.
Pri javnih najemniških stanovanjih v Piratski stranki zagovarjajo množično gradnjo, ki bi jo financirali predvsem iz nepremičninskega davka. Po njihovi logiki bi davek deloval dvojno: del praznih nepremičnin bi potisnil na trg, hkrati pa bi ustvaril vir za gradnjo neprofitnih in omejeno profitnih stanovanj. Stranka dodatno predlaga, da se neprofitne najemnine reinvestirajo v nova stanovanja, občinam pa omogoči močnejšo vlogo pri prostorskem načrtovanju in večji delež cenovno dostopnih stanovanj v novogradnjah.
Regulacija kratkoročnega oddajanja nepremičnin
SDS bo spremenila Zakon o gostinstvu, ker po njihovi oceni trenutno omejuje pravice lastnikov. Poudarjajo namreč, da današnja ureditev »nesorazmerno omejuje lastninsko pravico in kratkoročno oddajanje v najem, hkrati pa ne prinaša več prostih stanovanj za dolgoročno oddajanje v najem«.
Gibanje Svoboda bo vzpostavilo pregleden register najemnih pogodb in cen. Lastnikom praznih stanovanj, ki se bojijo tveganj pri oddajanju, bodo preko javne najemne službe ponudili varen najem ter vzdrževanje. Država bo pri tem modelu jamčila za redno plačilo najemnine in stanovanje nato oddala naprej iskalcem domov. Ob tem bodo znižali davčno stopnjo za dolgoročni najem s prijavljenimi najemniki.
SD podpira novelo Zakona o gostinstvu, ki uvaja omejitve kratkoročnega oddajanja, saj ta dejavnost zmanjšuje kakovost bivanja v večstanovanjskih stavbah. Stranka poudarja, da zakon predstavlja »pomemben korak k uravnoteženju interesov turizma in pravice do bivanja«. Njihov pragmatičen pristop zagovarja dejstvo, da turizem ne sme potiskati prebivalcev iz mestnih središč na obrobja.
Levica napoveduje dosledno izvajanje in nadgradnjo zakona o regulaciji turističnega oddajanja stanovanj. Z zakonom namreč prvič uvajajo omejitve in nadzor predvsem v tistih občinah, kjer vlada največja stanovanjska stiska. Jasno navajajo: »Stanovanja morajo primarno služiti bivanju ljudi, ne pa špekulativnim praksam na turističnem trgu.«.
Demokrati bodo drastično omejevanje kratkoročnega najema odpravili, saj to po njihovem mnenju zgolj škodi gospodarstvu. Ocenjujejo, da bo s trenutno ureditvijo povzročena »ogromna škoda turizmu, ki je za Slovenijo vitalna gospodarska panoga«. Zato bodo vse omejitve enostavno umaknili in stanovanjsko problematiko reševali s pospešeno gradnjo ter davčnimi spodbudami.
NSi bo odpravila trenutno ureditev, ki sobodajalcem po njihovi oceni prinaša predvsem strah. Pojasnjujejo, da zaradi ureditve lastniki nepremičnin »nikoli ne vedo, ali bodo lahko čez leto ali dve še vedno oddajali svojo nepremičnino«. Dolgoročni najem bodo raje spodbujali z izdatnim znižanjem obdavčitve na petnajst odstotkov oziroma zgolj na pet odstotkov v primeru oddaje mladim in mladim družinam.
Prerod predlaga posebne davčne spodbude za lastnike, ki stanovanja oddajajo v dolgoročni najem določenim skupinam najemnikov. Lokalnim skupnostim bodo hkrati omogočili, da same neposredno regulirajo pretirano širjenje kratkoročnih najemov na svojem območju.
Mi, Socialisti! zahtevajo ostro zaostritev omejitev pri tem, kdo in za koliko časa lahko kratkoročno oddaja stanovanja. Opozarjajo, da je »koalicija v Državnem zboru med zakonodajnim postopkom razvodenela zakon do te mere, da je cilje omejevanja kratkoročnega oddajanja z njim danes praktično nemogoče doseči«. To pomeni, da trenutni predpisi po njihovi oceni dopuščajo preveč zakonskih lukenj. Kot dolgoročno rešitev ponovno predlagajo obdavčitev in nacionalizacijo vseh presežnih stanovanj.
Stranka Resni.ca ne zagovarja popolne prepovedi, temveč želi uvesti obvezno registracijo vseh ponudnikov. Stranka meni, da »je kratkoročno oddajanje lahko pomemben vir dohodka za lastnike stanovanj in prispeva k turistični ponudbi«. Morebitne omejitve bi zato uvedli le in strogo v občinskih središčih, in sicer izključno tam, kjer je to nujno potrebno zaradi sožitja s sosesko.
Posebnega stanovanjskega režima za kratkoročno oddajanje nepremičnin SNS v programu ne opredeli.
V Piratski stranki predlagajo konkreten nadzor nad kratkotrajnim in dolgotrajnim najemom. Zavzemajo se za evidenco najemniških pogodb, večji nadzor nad oddajanjem na črno ter za obveznost platform, ki tržijo nepremičnine, da podatke posredujejo v enotni državni sistem. To nakazuje bistveno bolj regulativen pristop, kot ga zdajšnji članek pripisuje stranki.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
