Protirežimski protesti v Iranu na vrhuncu: Trump grozi z napadom
Protirežimski protesti v Iranu so na vrhuncu, demonstracije so se razširile po vseh provincah države. Ameriški predsednik ob tem znova grozi z vojaškim posredovanjem.
Protesti, ki so se začeli pred 12 dnevi zaradi padca iranske denarne enote, hiperinflacije in velikih življenjskih stroškov, so se razširili po vseh 31 provincah Irana in so v noči na petek dosegli vrhunec, piše BBC.
Na posnetkih protestov na družbenih omrežjih je mogoče slišati protestnike, ki pozivajo k strmoglavljenju iranskega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja in vrnitvi Reze Pahlavija, sina nekdanjega šaha Irana, ki je iz države pobegnil leta 1979, tik pred islamsko revolucijo.
Pahlavi je svoje privržence pozval, naj protestirajo. Na videoposnetkih z družbenih omrežij je mogoče videti množice protestnikov na glavni ulici v Mašdadu na severovzhodu države, ki so vzklikali: "Naj živi šah!" in "Pahlavi se bo vrnil." Vzklikali so tudi: "Smrt diktatorju!" in "Smrt Islamski republiki!"
Na drugi strani je vrhovni voditelj, ajatola Ali Hamenej, protestnike obtožil, da delujejo v imenu ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ker izgredniki napadajo javne nepremičnine. Opozoril je, da ne bodo tolerirali ljudi, ki delujejo kot plačanci za tujce.
Nove grožnje Trumpa
Država naj bi blokirala internet, kar je onemogočilo protestnikom, da bi med seboj komunicirali in širili informacije o protestih. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem znova zagrozil, da bodo Združene države napadle Iran, če bodo tamkajšnje varnostne sile nasilno obračunavale s protestniki. Prav tako je zavrnil srečanje s Pahlavijem in s tem nakazal, da Washington ni pripravljen podpreti morebitnega naslednika oblasti, če bi se režim zrušil.
Po podatkih ameriške organizacije Human Rights Activist News Agency (HRANA) je bilo doslej ubitih vsaj 34 protestnikov – med njimi pet otrok – in osem pripadnikov varnostnih sil, aretiranih pa je bilo 2.270 ljudi. Norveški Iran Human Rights (IHR) poroča o vsaj 45 mrtvih protestnikih, med njimi osmem otrok. BBC Persian je potrdil identitete 22 žrtev, iranske oblasti pa navajajo šest mrtvih policistov.
Državni mediji zanikajo proteste
V Teheranu, Isfahanu, Babolu, Tabrizu in drugih mestih so množice vzklikale proti režimu, spodbujale medsebojno enotnost in izražale nezadovoljsvo z oblastjo. V Dezfulu na zahodu so posnetki pokazali tudi streljanje s strani varnostnih sil.
Iranska državna medijska poročila so obseg protestov minimalizirala ali jih celo zanikala, objavila so videoposnetke praznih ulic. Internetni nadzornik NetBlocks pa opozarja na državno blokado interneta, ki onemogoča komunikacijo v kritičnem trenutku.
Protesti so se razširili tudi v kurdske regije in regije ljudstva Lor na zahodu države, kjer so bile številne trgovine zaprte, po pozivu kurdskih opozicijskih skupin k splošni stavki. Po podatkih kurdskih nevladnih organizacij je bilo v Ilamu, Kermanšahu in Lorestanu ubitih vsaj 17 protestnikov, med njimi pripadniki etničnih manjšin.
Začetek nemirov zaradi padca riala
Nemiri so se začeli 28. decembra, ko so trgovci v Teheranu protestirali zaradi drastičnega padca iranske valute, riala. K protestom so se kmalu pridružili tudi študenti, množice pa so pogosto kritizirale klerikalni režim in izražale obup nad življenjem v državi.
Protesti so največji od leta 2022, ko so se po smrti Mahse Amini v pridržanju začeli množični protesti proti represiji moralne policije. Takrat je bilo po ocenah človekoljubnih organizacij ubitih več kot 550 ljudi in pridržanih 20.000.
