Slovenski izum, ki bo narekoval globalno prihodnost
Ste vedeli, da v Sloveniji razvijamo tehnologijo, ki ima izjemen potencial za shranjevanje ogromnih količin podatkov v sintetični DNK?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Podatkovni centri so nepogrešljiv del sodobnega življenja. V njih so nameščeni strežniki in druga oprema, ki omogočajo shranjevanje fotografij in dokumentov, delovanje spletnih trgovin, družbenih omrežij, pretočnih storitev, poslovnih informacijskih sistemov ter vse pogostejšo uporabo umetne inteligence.
Toda za navidezno breztežnostjo digitalnega sveta se skriva infrastruktura, ki potrebuje ogromne količine električne energije, vodo za hlajenje in številne naravne vire. Prav zaradi hitro rastočih potreb se vse pogosteje odpira vprašanje, kako upravičiti porabo teh virov in kako preprečiti, da bi digitalizacija postala dodatno breme za okolje.
Perspektivnost slovenskih inovacij za globalno prihodnost
Ena od rešitev bi lahko v prihodnosti postala DATANA, tehnologija za dolgoročno shranjevanje digitalnih podatkov v sintetični DNK. Namesto običajnih digitalnih pomnilniških medijev, kot so trdi diski in strežniki, pristop temelji na kodiranju digitalnih informacij v zaporedja DNK. Takšno shranjevanje ima potencial za zelo visoko gostoto zapisa in dolgoročno obstojnost podatkov, zato bi lahko bilo zanimivo predvsem za arhiviranje velikih količin informacij, pri katerih je pomembno zanesljivo ohranjanje skozi dolga časovna obdobja.
Vsekakor gre za izjemno inovacijo, ki pa ne prihaja iz Amerike, niti Kitajske – razvili so jo strokovnjakinje in strokovnjaki slovenskega tehnološkega podjetja BioSistemika, ki je specializirano za razvoj programske opreme, digitalizacijo laboratorijev in inovativne tehnološke rešitve za znanstveno-raziskovalno okolje. Ena ključnih značilnosti podjetja je povezovanje znanstvenih spoznanj in programskega inženirstva.
Poleg že omenjene inovativne tehnologije za shranjevanje digitalnih podatkov, so razvili tudi programsko rešitev za analizo podatkov, pridobljenih z metodo kvantitativne verižne reakcije s polimerazo, digitalni pripomoček za ročno pipetiranje, ki zmanjša možnost napak pri ponavljajočih se laboratorijskih opravilih in izboljša preglednost delovnega postopka, ter elektronski laboratorijski zvezek.
Pri vstopu na tuje trge postajajo vse pomembnejše trajnostne zahteve
Ne gre torej za klasično biotehnološko podjetje, ki bi se osredotočalo predvsem na razvoj zdravil ali izvajanje laboratorijskih preiskav, temveč družbo, ki razvija tehnološko infrastrukturo in programske rešitve za naročnike doma in v tujini. Pri slednjem je v veliko pomoč javna agencija SPIRIT Slovenija – prek javnih spodbud za razvoj in internacionalizacijo poslovanja, promocije slovenskega tehnološkega znanja na tujih trgih ter sodelovanja pri razvoju trajnostnega poslovanja.
Prav sodelovanje pri razvoju trajnostnega poslovanja in odzivanje na vse pomembnejše trajnostne zahteve mednarodnih trgov sta ena najpomembnejših dejavnikov, na katerima se soočajo slovenska izvozna podjetja in da bi bila lahko javna agencija SPIRIT Slovenija, zlasti malim in srednje velikim izvozno usmerjenim podjetjem v Sloveniji pri tem v kar največjo pomoč, je skupaj z madžarsko javno agencijo za spodbujanje izvoza HEPA, ob podpori Evropske komisije v okviru Instrumenta za tehnično podporo (TSI), sodelovala v mednarodnem projektu »Trajnost v izvozu – Krepitev konkurenčnosti MSP in zelenega prehoda«.
Trajnost kot priložnost za večjo konkurenčnost slovenskih izvoznikov
Projekt je bil namenjen ugotavljanju, kako pripravljena so mala in srednja podjetja na vse pomembnejše trajnostne zahteve mednarodnih trgov ter kako lahko podporne institucije podjetjem pri tem učinkoviteje pomagajo. Na podlagi spremljanja ustaljenih praks obeh agencij so 12. oktobra na Ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport predstavili ključne rezultate projekta, analizo stanja, dobre prakse in priporočila za nadaljnji razvoj podpornih storitev, pa tudi načrtovane aktivnosti SPIRIT Slovenija in HEPA – tudi zasnovo digitalnega orodja, podprtega z umetno inteligenco.
Pomemben del projekta je bila tudi krepitev znanja in zmogljivosti obeh institucij: SPIRIT Slovenija in madžarske HEPA, za dolgoročno vključevanje trajnosti v njuno delovanje in podporo podjetjem. »Trajnost ni končna destinacija, temveč pot – tako za oblikovalce politik in podporne institucije kot za podjetja. Zahteva postopno pridobivanje znanja, prilagajanje poslovnih praks in sodelovanje, da lahko postane del dolgoročnega razvoja in konkurenčnosti podjetij,« je bilo slišati na zaključnem srečanju v Ljubljani.
Podjetja že sprejemajo ukrepe, vendar jim manjka sistematičen pristop
Analiza izvozno usmerjenih malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji in na Madžarskem je pokazala, da se zavedanje o trajnostnem poslovanju in okoljskih, družbenih ter upravljavskih merilih povečuje. Številna podjetja že uvajajo konkretne ukrepe, kot so izboljševanje energetske učinkovitosti, zmanjševanje količine odpadkov, učinkovitejša raba naravnih virov, usposabljanje zaposlenih in skrb za varnost pri delu.
Kljub temu trajnost v večini podjetij še ni celovito vključena v poslovne strategije. Med pomembnejšimi ovirami so zbiranje in spremljanje podatkov, vzpostavljanje sistemov poročanja, izračunavanje ogljičnega odtisa ter formalno upravljanje meril ESG.
Težava je tudi v razumevanju samega trajnostnega poslovanja. Podjetja ga pogosto dojemajo predvsem kot dodatno obveznost, povezano z zakonodajo in zahtevami poslovnih partnerjev, manj pa kot priložnost za razvoj novih izdelkov in storitev, inovacije, večjo konkurenčnost ter lažji dostop do financiranja. Pri poslovanju s tujino lahko to postane pomembna ovira, saj se trajnostna merila vse bolj uveljavljajo tudi v dobavnih verigah in pri izbiri poslovnih partnerjev.
Več praktične podpore za podjetja
Eden od ciljev projekta je bil ugotoviti, kako lahko institucije, ki podpirajo internacionalizacijo gospodarstva, podjetjem pomagajo pri prilagajanju na spreminjajoče se zahteve tujih trgov. Projekt je zato poleg analize potreb podjetij vključeval pregled dobrih evropskih praks in pripravo priporočil za izboljšanje podpornih storitev.
Med predlaganimi ukrepi so krepitev strokovnega znanja na področju trajnosti, priprava praktičnih in posameznim dejavnostim prilagojenih navodil, učinkovitejša uporaba digitalnih orodij ter boljše spremljanje potreb podjetij. Pomembno vlogo naj bi imeli tudi usposabljanje in svetovanje, s katerima bi podjetja lažje prepoznala konkretne korake za izboljšanje poslovanja.
Eden od rezultatov projekta je zasnova digitalnega orodja, podprtega z umetno inteligenco. To naj bi malim in srednje velikim podjetjem omogočalo samooceno trajnostne zrelosti, nato pa ponudilo priporočila za nadaljnje ukrepanje ter informacije o možnostih financiranja. Orodje naj bi bilo prilagodljivo različnim potrebam podjetij, njegov namen pa je olajšati prepoznavanje področij, na katerih lahko izboljšajo svoje poslovanje.
Projekt je poleg tega predvidel trajnostna načrta za SPIRIT Slovenija in madžarsko agencijo HEPA, ki naj bi jima pomagala trajnostne vidike postopno in sistematično vključevati v lastno delovanje ter podporne programe za podjetja.
Trajnost vse pomembnejša za nastop na tujih trgih
Pomen trajnostnega prehoda za dolgoročno konkurenčnost gospodarstva je na zaključnem srečanju poudaril tudi Tine Novak z Direktorata za industrijo, podjetništvo in internacionalizacijo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. Predstavniki projekta so izpostavili tudi pomen sodelovanja slovenskih in madžarskih institucij ter evropske podpore pri razvoju učinkovitejših oblik pomoči podjetjem.
Za slovenske izvoznike bo v prihodnje pomembno predvsem to, da trajnost ne ostane omejena na posamične ukrepe, temveč postane del njihovega načrtovanja, upravljanja in razvoja. Podjetja bodo tako lažje odgovarjala na pričakovanja kupcev, spremljala svoje vplive na okolje ter prepoznavala priložnosti za izboljšave.
V okviru zaključnega srečanja so udeleženci obiskali tudi podjetje BioSistemika, ambasadorja slovenskega gospodarstva, ter se seznanili z njegovim delovanjem in predstavljenimi pristopi na področju trajnosti. Predstavniki podjetja so izrazili hvaležnost javni agenciji SPIRIT Slovenija za vso dosedanjo pomoč tako pri promociji slovenskega tehnološkega znanja na tujih trgih kot razvoju trajnostnega poslovanja ter poudarili, da se nadejajo in veselijo tudi prihodnjih sodelovanj.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
