Na ujetih ladjah skrita grožnja, svetu grozi katastrofa velikih razsežnosti
Ob blokadi Hormuške ožine so vse oči uprte v dogajanje na svetovnih trgih, pri čemer glavne skrbi povzročajo energenti, a obstajajo tudi drugi črnogledi obeti.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na enega od manj znanih ali odmevnih tveganj so v teh dneh opozorili ameriški znanstveniki s centra za okoljske vede na Univerzi v Marylandu in ameriškega oceanografskega inštituta Woods Hole (WHOI).
Ekipa 24 znanstvenikov, večinoma morskih biologov, je v članku, objavljenem v znanstveni reviji Biological Invasions, opozorila, da na tisoče trgovskih plovil, ki so zaradi blokade Hormuške ožine ujete v Perzijskem zalivu, predstavlja veliko tveganje za prihodnji »dogodek« širjenja invazivnih vrst po svetu velikanskega obsega.
V študiji so pojasnili, da se na trupih plovil, ki so že mesece zasidrana v Perzijskem zalivu, vestno nabirajo najrazličnejši morski organizmi. Na plovilih so tako zdaj že kolonije teh organizmov, ki vključujejo vse od alg do vitičnjakov, školjk in drugih nevretenčarjev. Ko se bo ožina znova odprla in se bodo ladje podale na svoje trgovske poti, bodo vse te organizme prenesle v morske ekosisteme po vsem svetu.
Po nekaterih ocenah je samo v Perzijskem zalivu ujetih približno 1500 raznih komercialnih plovil, vse od manjših plovil do večjih trgovskih ladij, tudi supertankerjev. Več sto jih je ujetih tudi v Omanskem zalivu na drugi strani Hormuške ožine.
Ob običajnih razmerah v ladijskem prometu večina tovornih ladij v posameznem pristanišču ostane manj kot dva dneva. Dlje, ko mirujejo na enem mestu, hitreje se na njih nabirajo organizmi. Kot so poudarili avtorji, je za organizme, ki živijo na »nepremičnih površinah,« pogosto dovolj že deset dni, da »dosežejo fazo hitrega širjenja.«
Kaj podobnega se vsaj v takšnem obsegu v preteklosti še ni zgodilo
Avtorji so opozorili, da so s tem ustvarjene razmere za »potencialno globalen superprenašalski dogodek morske biološke invazije.« Ladijski promet že dolgo velja za enega od glavnih virov za širjenje invazivnih vrst po svetu. Številni organizmi namreč po svetu potujejo kot »slepi potniki,« in sicer pritrjeni na trup plovila ali pa v balastnih vodah, ki jih ladje zajemajo in izpuščajo v različnih pristaniščih po svetu.
Po navedbah avtorjev trenutna situacija po samem obsegu in času trajanja, kar zadeva ujete ladje, ni primerljiva z nobeno podobno situacijo v preteklosti, zato predstavlja izjemno »tveganje za biološko varnost po svetu.«
»Morske invazivne vrste imajo velike ekološke in gospodarske posledice na obalna območja po vsem svetu,« je poudarila morska biologinja Carolyn Tepolt z WHOI. Dodala je, da ko se enkrat na območju ustalijo, jih je »izjemno težko, če ne nemogoče, odstraniti.«
Ko so med drugo svetovno vojno invazivnega vitičnjaka v Evropo prinesle novozelandske ladje
Avtorji so spomnili na primer avstralskega morskega raka oziroma vitičnjaka Austrominius modestus, danes invazivno vrsto, ki se je v 40. letih prejšnjega stoletja iz vod okoli Avstralije in Nove Zelandije kot močno razširila po svetu ter je v Evropi prisotna v vodah vse od Danske do Portugalske, pa tudi v delih Sredozemskega morja.
Austrominius modestus je v Evropo prispel z balastnimi vodami, pri čemer znanstveniki menijo, da se je to zgodilo v času druge svetovne vojne, ko so v britanskih pristaniščih zaradi vojne pogosto dlje časa mirovale novozelandske ladje.
Predvidoma dobro prilagojeni organizmi
Avtorji so ob tem izpostavili še, da so razmere v Perzijskem zalivu posebej godne za razvoj organizmov, ki so zelo trdoživi. V zalivu imajo namreč velike težave s škodljivim cvetenjem alg, ki je tam postalo že vsakoletna stalnica. Posledično so se najverjetneje tudi drugi morski organizmi »prilagodili na visoko slanost, temperature in onesnaženje.« Ti organizmi imajo zato več možnosti, da preživijo dolgo trgovsko pot in se ustalijo na novih območjih, kjer lahko za povrh služijo še kot prenašalci tujerodnih parazitov in patogenov.
V Mednarodni pomorski organizaciji (IMO) trgovskim plovilom sicer svetujejo, da morajo v primeru, ko zaradi kakršnega koli razloga ostanejo zasidrana več kot 18 dni, nujno sprejeti ukrepe preprečevanje obraščanja morskih organizmov oziroma njihovo odstranjevanje, a se v primeru blokade Hormuške ožine poraja vprašanje, ali posadke ob tako dolgem mirovanju vestno izvajajo tovrstna opravila. Po navedbah avtorjev se poraja utemeljen strah, da bodo glede na situacijo posadke številnih ladij s temi ukrepi raje odlašale do trenutka, ko bodo končno prispele v pristanišča na redno vzdrževanje.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
