Izredni vrh EU zaradi Trumpovih groženj
Je grožnja Donalda Trumpa, da bo uvedel nove carine za države, ki nasprotujejo ameriškemu prevzemu Grenlandije, zbudila Evropo? Odziv je odločen in enoten.
Danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen je začel pogovore o varnostni strategiji zavezništva za Arktiko v več članicah Nata. Najprej je odšel na Norveško, nato pa sledijo pogovori v Londonu in Stockholmu.
"V nestabilnem in nepredvidljivem svetu Danska potrebuje tesne prijatelje in zaveznike," je poudaril Rasmussen. Kot je dejal, se "vsi strinjamo glede potrebe po okrepitvi vloge Nata na Arktiki" in dodal, da se veseli razprave o tem, kako to doseči.
Po pogovorih z norveškim kolegom Barthom Eidejem je dejal, da si Danska prizadeva za konstruktiven dialog z ZDA, "tako da se bo predsednik odpovedal svojim sanjam o prevzemu Grenlandije. Ostali bomo na pravi poti, razen če se ZDA ne odločijo drugače."
Enotni in usklajeni
Popoldne je osem evropskih držav, ki so na Grenlandijo v okviru misije Arktična odpornost pred dnevi kot prve napotile manjše število vojakov, v skupni izjavi zavrnilo grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi carin zaradi Grenlandije. "Grožnje spodkopavajo transatlantske odnose in prinašajo tveganje eskalacije," so poudarile Nemčija, Danska, Finska, Francija, Nizozemska, Norveška, Švedska in Združeno kraljestvo. "Še naprej bomo v svojem odgovoru enotne in usklajene. Zavezane smo ohranjanju naše suverenosti," so zapisali in poudarli, da vojaška vaja Arktična odpornost, ki jo koordinira Danska, za nikogar ne predstavlja grožnjo, ampak je odgovor na potrebo po večji varnosti na območju Arktike. "Kot zaveznice Nata smo zavezane krepitvi varnosti na območju Arktike. To je skupni transatlantski interes."
Omenjene države izrazile so tudi solidarnost z Dansko in prebivalci Grenlandije. "Na podlagi procesa, ki se je začel prejšnji teden, smo pripravljeni začeti dialog, ki temelji na načelih suverenosti in ozemeljske celovitosti," so poudarile in dodale, da trdno stojijo za temi načeli.
Zadeva gre daleč preko naših meja
Danska premierka Mette Frederiksen dodatno poudarila, da Evropa ne bo popustila pod pritiskom in da se ne bo pustila izsiljevati. "Mi nismo tisti, ki si prizadevamo za konflikt," je dejala in dodala, da pozdravlja podobne signale iz drugih evropskih držav. Pravi še, da Danska prejema veliko podpore, hkrati pa postaja vse bolj jasno, da "gre za zadevo, ki sega daleč preko naših meja."
Oglasil se je tudi slovenski premier Robert Golob. Na družbenem omrežju X je zapisal, da "izraža svojo nedvoumno podporo skupni izjavi Danske in drugih evropskih zaveznic Nata, ki so se tako kot Slovenija zavezale krepitvi varnosti na območju Arktike."
V četrtek zasedanje o Grenlandiji?
Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je v večernih urah sporočil, da bo v prihodnjih dneh potekal izredni vrh EU, na katerem bodo voditelji držav članic unije razpravljali o napetostih v povezavi z Grenlandijo, poroča Slovenska tiskovna agencija. Zasedanje bi lahko po navedbah virov pri EU potekalo v četrtek v Bruslju.
Stalni predstavniki držav članic EU so se v Bruslju strinjali, da bi carine spodkopale transatlantske odnose in da niso v skladu z julija lani sklenjenim trgovinskim dogovorom med EU in ZDA, je zapisal predsednik Evropskega sveta. Kot je še sporočil, so njegova posvetovanja z državami članicami ponovno potrdila, da je EU enotna glede potrebe po spoštovanju načel mednarodnega prava, ozemeljske celovitosti in nacionalne suverenosti. Prav tako so članice po njegovih besedah enotne v podpori in solidarnosti z Dansko in Grenlandijo.
Podpisa trgovinskega sporazuma še ne bo
Podpis trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in ZDA v tej fazi ni mogoč, je vodja največje politične skupine v Evropskem parlamentu, Evropske ljudske stranke, Manfred Weber zapisal na omrežju X. Evropska ljudska stranka sicer podpira trgovinski sporazum med EU in ZDA, vendar glede na grožnje Donalda Trumpa v zvezi z Grenlandijo, dogovora ne moremo odobriti, je dodal. "0-odstotne carinske dajatve na ameriške izdelke je treba začasno ustaviti," je zapisal.
Carine vsem, ki se upirajo
Donald Trump je napovedal, da bo 1. februarja začela veljati 10-odstotna carina na blago iz Danske, Norveške, Švedske, Francije, Nemčije, Velike Britanije, Nizozemske in Finske, ki se lahko kasneje poveča na 25 % in bo veljala do sklenitve sporazuma. Čeprav je tudi Slovenija napovedala, da bo na Grenlandijo poslala dva častnika Slovenske vojske, je za zdaj še ni na Trumpovem seznamu.
Trump sicer vztraja, da je avtonomno dansko ozemlje ključnega pomena za varnost ZDA, in ni izključil možnosti, da ga bo zavzel s silo.
Meloni poklicala Trumpa
Čeprav Italija ni med državami, ki jim Trump grozi s carinami, je italijanska premierka Giorgia Meloni poklicala ameriškega predsednika Trumpa. Po njenih besedah mu je povedala, da je povišanje carin napaka.
Meloni je še namignila, da je v pogovorih med Evropsko unijo in ZDA prišlo do šuma v komunikaciji. Kako je Trump odgovoril na njene besede, Meloni ni povedala.
Korist imajo le Rusi in Kitajci
V objavi na X je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen zapisala: "Ozemeljska celovitost in suverenost sta temeljna načela mednarodnega prava. Carine bi ogrozile transatlantske odnose in povzročile nevarno spiralo navzdol," je dodala.
Medtem je vodja zunanje politike Evropske unije Kaja Kallas po Trumpovi napovedi dejala, da Kitajska in Rusija verjetno praznujeta. "Oni so tisti, ki imajo korist od razkolov med zavezniki", je napisala na X.
Ne bomo se pustili ustrahovati
Danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen je dejal, da je grožnja prišla kot presenečenje.
Švedski premier Ulf Kristersson je dejal: "Ne bomo se pustili izsiljevati. Švedska trenutno intenzivno razpravlja z drugimi državami Evropske unije, Norveško in Združenim kraljestvom, da bi našli skupni odgovor," je dodal
Britanski premier Keir Starmer je v odgovoru na grožnje dejal: "Uporaba carin za zaveznike, ki si prizadevajo za kolektivno varnost zaveznikov Nata, je popolnoma napačna. Seveda bomo to neposredno obravnavali z ameriško administracijo."
Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal: "Grožnje s carinami so v tem kontekstu nesprejemljive... Ne bomo se pustili ustrahovati."
Kakšne so trenutne carine?
Bruselj in Washington sta sklenila sporazum, v katerem sta se dogovorila, da bodo ZDA uvedle 15-odstotno carino na vse blago iz EU, 27 članic EU pa bo odprlo svoje trge za ameriške izvoznike z 0-odstotno carino na določene izdelke.
