WHO svari: Izbruh ebole bi lahko postal najsmrtonosnejši doslej
WHO opozarja, da bi sedanji izbruh ebole v Kongu lahko postal najhujši doslej. Potrdili so 4.449 okužb in 2.061 smrti.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus je po obisku Konga opozoril, da je sedanji izbruh že drugi največji v zgodovini, po hitrosti širjenja pa presega vse prejšnje.
Reuters poroča, da je število smrtnih žrtev prvo tisočico doseglo v približno devetih tednih, nato pa je za naslednjih tisoč umrlih potrebovalo le še tri tedne. Prav ta pospešek je za zdravstvene oblasti najbolj skrb vzbujajoč.
WHO je do srede zabeležila 4449 okužb in 2061 smrti.
Virus se je širil več mesecev, preden so ga prepoznali
Eden glavnih razlogov za sedanji položaj je pozen začetek odziva.
Kongo je izbruh uradno razglasil 15. maja, poznejše genetske analize pa so pokazale, da je virus med ljudmi krožil že več mesecev prej. Strokovnjaki ocenjujejo, da se je širjenje začelo najmanj februarja, morda pa že januarja.
Prvi primeri niso takoj sprožili alarma. Začetni simptomi ebole so lahko podobni malariji ali tifusu, zato so nekatere bolnike najprej zdravili zaradi drugih bolezni.
Ko so oblasti ugotovile, kaj se dogaja, se je virus že razširil med več skupnosti.
WHO zdaj poroča o okužbah v petih provincah in več kot 50 zdravstvenih območjih. Najhuje je v provinci Ituri, od koder prihaja velika večina potrjenih primerov.
Zdravstvene ekipe skrbi tudi veliko število ljudi, ki umrejo doma oziroma zunaj zdravstvenih ustanov.
Del umrlih pred tem sploh ni bil evidentiran med znanimi stiki okuženih, kar kaže, da zdravstvene službe še vedno ne poznajo vseh poti širjenja virusa.
Proti tej različici ni preverjenega cepiva
Sedanji izbruh povzroča različica virusa Bundibugyo.
To predstavlja dodatno težavo, saj cepiva, ki so jih uspešno uporabljali proti pogostejši različici Zaire, proti Bundibugyu pri ljudeh nimajo dokazane učinkovitosti.
Prav tako za to različico ni odobrenega specifičnega zdravila. Bolniki zato dobivajo predvsem podporno zdravljenje, ki vključuje nadomeščanje tekočin, zdravljenje zapletov in intenzivno spremljanje zdravstvenega stanja.
WHO je sporočila, da sta dva kandidata za cepivo proti različici Bundibugyo že vstopila v prvo fazo preskušanja na ljudeh. Raziskovalci preučujejo tudi, ali bi lahko določeno zaščito vendarle nudila obstoječa cepiva.
Do takrat ostaja najpomembnejša klasična epidemiološka obramba. Zdravstvene ekipe morajo čim prej najti okužene, jih izolirati in nato spremljati vse ljudi, s katerimi so bili v stiku.
WHO želi doseči najmanj 95 odstotkov vseh znanih stikov, trenutno pa jih spremlja okoli 80 odstotkov.
Zdravniki delajo sredi spopadov in stavk
To nalogo močno otežujejo razmere na vzhodu Konga.
Regijo že leta pretresajo spopadi oboroženih skupin. Ljudje bežijo iz svojih domov, posamezne ceste in naselja niso varni, zdravstvene ekipe pa do nekaterih območij pridejo zelo težko.
Reuters je poročal tudi o protestih zaposlenih v centrih za zdravljenje ebole.
Nekateri zdravstveni delavci so trdili, da več mesecev niso prejeli vsega plačila, čeprav vsak dan delajo neposredno z okuženimi.
WHO želi zato v prihodnjih tednih močno povečati število zaposlenih in postelj.
Načrtuje širitev zmogljivosti na približno 3000 postelj, za kar bi potrebovali še več tisoč usposobljenih zdravstvenih delavcev.
Dodatno težavo predstavlja nezaupanje dela prebivalstva do oblasti in zdravstvenih ekip.
Posebej občutljivi so varni pokopi žrtev, saj je človek z ebolo zelo kužen tudi po smrti, neposreden stik s truplom pa lahko povzroči nove okužbe.
Za boj proti eboli manjka tudi denarja
WHO in njeni partnerji ocenjujejo, da za učinkovit regionalni odziv potrebujejo približno 518 milijonov dolarjev.
Do zdaj so prejeli približno polovico tega zneska.
Denar potrebujejo za zdravljenje, zaščitno opremo, laboratorije, sledenje stikom, varne pokope in širitev zdravstvenih ekip.
Če se zmogljivosti ne bodo povečevale dovolj hitro, lahko virus še naprej prehiteva odziv zdravstvenega sistema.
Več kot 2000 mrtvih v manj kot treh mesecih
Najhujši izbruh ebole v zgodovini je med letoma 2014 in 2016 prizadel predvsem Gvinejo, Liberijo in Sierro Leone. Takrat se je okužilo več kot 28.000 ljudi, umrlo pa jih je 11.325.
Sedanji izbruh je po skupnem številu žrtev še daleč od tega. A virus se širi hitreje.
V Kongu je število umrlih preseglo 2000 manj kot tri mesece po uradni razglasitvi izbruha. Med nekaterimi prejšnjimi epidemijami je bilo za tako visoko število žrtev potrebnega precej več časa.
Prav zato WHO opozarja, da sedanji izbruh še ni največji v zgodovini, lahko pa to postane.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
