Jon Razinger

Bregant je v pogovoru z voditeljem Tomažem Veselom spregovorila o njeni vlogi med epidemijo covida-19, ko jo je vlada Janeza Janše imenovala za državno sekretarko in nato za vodjo kabineta na Ministrstvu za zdravje. Širše se je dotaknila tudi težav zdravstva nasploh, javnih finance, demografije in regionalnega razvoja. Ob tem je večkrat poudarila, da govori iz lastne izkušnje in prepričanja, pri čemer nekatera njena razmišljanja odstopajo od prevladujočih političnih tokov.

Epidemija kot preizkus sodelovanja

Ob vrnitvi k času epidemije covida-19 je Bregantova poudarila, da je šlo za obdobje, ko »pravzaprav nismo vedeli, kako ravnati«, in da je bilo zanjo ključno prepričanje, da se je treba z virusom spopasti s sodelovanjem in ne s polarizacijo. Po njenem mnenju Slovencem takrat ni uspelo stopiti skupaj, kar obžaluje še danes.

Jon Razinger

Glede nošenja mask, tudi na prostem in pri otrocih, je priznala, da bi danes določene stvari spremenila: »Strinjam se, da so morda nekatere stvari šle predaleč, in to bi danes gotovo spremenila.« Ob tem je dodala, da po njenem prepričanju maske delujejo in da so bile takrat edino zaščitno sredstvo, ki je bilo na voljo.

Vrnitev k "ljudskosti" SLS

Slovensko ljudsko stranko je opisala kot stranko z več kot 130-letno tradicijo, ki je po njenem mnenju trdno zasidrana v slovenskem prostoru. Poudarila je pomen pojma "ljudska", ki po njenem ne pomeni ekstremov, temveč navadne ljudi z znanjem in izkušnjami, ki lahko prispevajo k državi.

Po njenem prepričanju mora stranka znova nagovoriti tudi tiste, ki jih politika sicer ne zanima preveč, saj so geostrateške razmere danes tako zahtevne, da se mora aktivirati širši krog ljudi.

Skupna lista in identiteta

O sodelovanju SLS z Novo Slovenijo in stranko Fokus meni, da je ključno prav sodelovanje: ljudje naj bi po njenem čakali dogovarjanje, ne nagajanja. Skupna lista je zanjo dobra rešitev, saj volivcem omogoča izbiro med različnimi identitetami znotraj iste politične platforme. Ob tem je izpostavila, da je zanjo pomembno, da glas za SLS ne bo "stran vržen" in da se stranka po dvanajstih letih vrne v parlament. Konkretna razdelitev kandidatur je po njenih besedah še predmet pogajanj.

Program: kmetijstvo, zdravstvo, regije

Ko je govorila o volilnem programu, je Bregantova poudarila, da ne mara uniformiranosti in da je pestrost bistvo demokracije. SLS po njenem prinaša k mizi predvsem teme samooskrbe in kmetijstva, saj "Slovenija danes ni samooskrbna, kmetje pa nimajo sogovornika." Posebej je opozorila na birokracijo, ki duši mlade prevzemnike kmetij.

Jon Razinger

Velik del pogovora je namenila zdravstvu. Izpostavila je, da ljudje kljub visokim prispevkom ostajajo brez osebnega zdravnika, kar se ji zdi nesprejemljivo. Javno zdravstvo vidi kot civilizacijsko pridobitev, ki jo je treba ohraniti, hkrati pa opozarja na zakonodajo, ki po njenem vodi v njegov razpad. V ospredje je postavila pomen primarne ravni oskrbe, ki jo Slovenija po njenem mnenju sistemsko zanemarja.

Tretje ključno področje je regionalizacija. Opozorila je, da ljudje na obrobju ne smejo biti drugorazredni državljani in da je potreben vmesnik med državno in lokalno upravo, ki bi omogočil bolj enakomeren razvoj države.

Javne finance in "gospodar na kredo"

Pri vprašanju javnih financ je bila Bregantova jasna v vrednotnem smislu: »Dober slovenski gospodar ni nikoli živel na kredo.« Po njenem slovenski volivec SLS razume, da zapravljanje denarja za neumnosti pomeni jemanje prihodnosti potomcem. Pri tem se zavzema za razvojno naravnano vlado, ki bi znala izkoristiti potencial Slovenije, vendar brez natančnega orisa, kako bi to dosegla v praksi.

Dodala je, da bi Slovenija v desetih letih lahko bila brez proračunskega primanjkljaja – a le z drugačno vlado.

Zdravstvo: sistem, ki po njenem škripa

O zdravstvu je spregovorila zelo kritično. Spomnila je, da je okoli 150 tisoč ljudi brez osebnega zdravnika in da so v Ljubljani tudi novorojenčki brez pediatra. Opozorila je na nesorazmerje med sredstvi, ki gredo v bolnišnice, in tistimi za primarno raven, ter menila, da bi bilo treba to razmerje bistveno spremeniti.

Posebej se je dotaknila odnosa politike do zdravnikov in retoričnih napadov nanje: "Bi vi želeli opravljati poklic, ki ga premier zmerja z dvoživkami, gnili jabolki in paraziti?" Pri vprašanju ukrepov je poudarjala predvsem potrebo po dialogu med ZZZS, zdravniško zbornico in državo ter večji vlogi zdravnikov kot enakovrednih partnerjev v pogovorih.

Demografija in "biološka sila"

Bergant je opozorila na drastičen padec rojstev in to povezala s tem, kar sama imenuje zanikanje biologije. Ob tem je izjavila: "Ko začnemo zanikati biologijo, se začne propad."

Jon Razinger

Zelo neposredno je spregovorila tudi o gibanjih, ki obravnavajo tematiko splava, pri čemer je poudarila, da ženski mora ostati pravica do svobodne odločitve, in evtanaziji ter dejala, da takšni procesi vodijo v "anihilacijo," pri čemer je dodala, da je po njenem življenje vedno močnejše od smrti in da bo, če Slovencev nekoč ne bo več, prostor naselil nekdo drug. Sklicevala se je tudi na Trubarjevo misel "stati inu obstati."

Ob tem je poudarila, da je naloga današnje generacije ustvariti okolje, ki bo naklonjeno življenju, družinam in otrokom.

Mladi, stanovanja in regije

Po njenem mnenju denarne spodbude same po sebi niso dovolj za višjo rodnost. Mladi po njenem potrebujejo stabilne odnose, možnosti za zaposlitev, dostopna zemljišča in stanovanja ter državne bančne garancije. Izpostavila je, da danes mladi težko dobijo kredit, ne glede na zaposlitev.

Pri regionalnem razvoju je bila kritična do centralizacije in poudarila, da Slovenija ni enako Ljubljana. Po njenem je treba omogočiti kakovostno življenje tudi zunaj mestnih središč ter preprečiti, da bi se država "zlila" v eno urbano središče.

Oddaja Pogovori o prihodnosti, ki jo vodi Tomaž Vesel, je na sporedu vsak ponedeljek ob 21.00 na TV Veseljak Golica in vsak torek ob 20.30 na Aktual TV.