· Slovenija

Sodelovalo je 15 slovenskih osnovnih šol s skupno 36 ekipami po tremi učenci.

Glede na izsledke študije javnomnenjskega inštituta OGM se slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem zaradi odseljevanja zmanjšuje, zmanjšuje pa se tudi raba slovenščine.

V začetku julija bo minilo štiri leta, odkar se je Mirnopečanka Milena Šmalc po 17 letih življenja in dela v Združenih državah Amerike vrnila v domače kraje. Zdaj že odšteva dneve, ko se ji bo pridružil še mož Janez, konec aprila, ko se bo upokojil, bosta znova zaživela skupaj. Tokrat na Golobinjeku, tam sta od njene tete kupila bivalno počitniško hišo, ki jo Milena postopoma ureja v topel in prijazen dom.

· Slovenija

Murskosoboška izpostava Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) je avgusta lani za šolsko leto 2022/2023 razpisala regijski natečaj za najboljša likovna in literarna dela ter filmov na temo Naravne in druge nesreče – Pomoč potrebujemo vsi.

· Slovenija

Zacvetela je velikonočnica, občutljiva in skrajno ogrožena rastlina s svilnato žametnim stebelcem in vijoličnim cvetom. Od več 1.000 cvetov sredi petdesetih let prejšnjega stoletja se jih je do danes zaradi brezvestnosti ljudi ter nepravilnega pristopa k varovanju te edinstvene cvetlice na Boču ohranilo le še nekaj deset. Zadnja leta so vlogo varuhov vijoličnih cvetov prevzeli člani Planinskega društva Poljčane, ki v sezoni cvetenja bdijo nad obiskovalci. »Ljudje še vedno nočejo razumeti, kako občutljivo je rastišče na Boču. Lomastijo sem ter tja, se za boljšo fotografijo celo uležejo med cvetove,« je zgrožen predsednik PD Poljčane Janko Kovačič.

· Slovenija

Drevored japonskih češenj ob Expanu, ki je bil zasajen točno pred enim letom, je bogatejši za dodatno mlado drevo sakure.

Tunizijska obalna straža je danes ob pomoči ribiških ladij našla trupla 29 migrantov iz podsaharske Afrike, še 11 pa jih je rešila. Migranti naj bi bili na krovu treh ladij, ki so se ob obali Tunizije zaradi preobremenjenosti prevrnile, .

· Slovenija

V Porabju so v soboto pripravili slavnostno otvoritev 25 kilometrov dolge križeve poti, ki s 14 postajami povezuje vseh sedem porabskih vasi: Števanovce, Andovce, Verico-Ritkarovce, Gornji in Dolnji Senik, Sakalovce in Slovensko ves. Po dopoldanski maši, ki jo je v števanovski cerkvi svetega Štefana Hardinga daroval sombotelski škof dr. Janos Szekely, so v bližini tamkajšnje cerkve najprej blagoslovili prvo postajo, nato pa so župniki iz Slovenije in Madžarske blagoslovili še preostalih 13 postaj križeve poti. V vsaki od sedmih porabskih vasi so postavili tudi eno klop. Te so po besedah predsednika Državne slovenske samouprave Karla Holeca, ki je bil idejni pobudnik za ureditev Porabske križeve poti, namenjene za molitev, premišljevanje, meditiranje ali samo za počitek. »V Porabju je velikokrat tako, da vsaka vas gleda na tisto, kar se dogaja pri njej, na njenem dvorišču. Ta pot je namenjena tudi temu, da se bolje povežemo, da premišljujemo tudi o tem, kaj lahko naredimo s skupnimi moč, « je poudaril Holec in razložil, da so v okviru projekta Križev pot in misleci Porabja, ki ga je s 14 milijoni forintov podprla madžarska država, pripravili tudi sedem kratkih filmov, skupno dolgih uro in pol, ki preko kulinarike predstavljajo vse porabske vasi. Utrinke iz Porabja prinaša Silva Eöry.

Med prostovoljci današnje vseslovenske akcije sadnje dreves Pomladimo gozdove 2023 je bil tudi premier Robert Golob, ki je pomagal saditi drevje na Krasu.

Setev semen drevesnih vrst na površini, ki jo je prizadel lanski veliki požar, je posebnost letošnje akcije. Tam bo sodeloval tudi predsednik vlade Robert Golob.

V začetku tedna smo objavili članek o nenavadni pisavi na žarnih nišah na Novih Žalah. Zdaj smo prejeli še komentar Mestne občine Ljubljana, da imajo občani možnost izbire pokopa, kjer lahko sami izberejo vrsto pisave, Ministrstvo za kulturo pa pojasnjuje, da Zakon o javni rabi slovenščine ne regulira jezikovne ustreznosti in kakovosti slovenščine

Starše otrok s prirojenimi srčnimi napakami je vznemirila vest, da je vodilni češki otroški srčni kirurg Roman Gebauer prekinil sodelovanje z Univerzitetnim kliničnim centrom (UKC) Ljubljana. Tako je poročal časnik Delo.

· Slovenija

Skupno je sodelovalo 18 šol iz vse Slovenije, od tega štiri pomurske