Andraž Purg

Temeljita prenova dotrajanega in tehnološko zastarelega avtocestnega odseka Slovenske Konjice–Dramlje je bila nujna tudi z vidika prometne varnosti, priznavajo v Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars). A ob tem odločno zanikajo govorice, da so bili viadukti Škedenj l, Škedenj II. in Grapa že v tako slabem stanju, da bi se lahko zrušili, kot na primer viadukt v Genovi pred sedmimi leti. Tragedija je terjala več življenj. »Vsak avtocestni objekt v Sloveniji pregledamo vsaka tri leta. Pri zadnjem pregledu jih je bilo manj kot štiri odstotke v slabšem stanju; med njimi so tudi viadukti oziroma nadvozi, vendar nobeden ni v tako slabem stanju, da bi bilo treba omejevati njihovo nosilnost, kaj šele, da bi se lahko zrušili,« med drugim poudarjajo v Darsu.

Andraž Purg

Smerno vozišče na štajerski avtocesti proti Mariboru je bilo zgrajeno leta 1976, proti Ljubljani leta 1996. Obnova 13-kilometrskega odseka Slovenske Konjice–Dramlje je po navedbah Darsa najobsežnejša na slovenskem avtocestnem omrežju doslej, tako s tehničnega kot tudi finančnega vidika.

Redni pregledi zagotovljeni

Dars je že v letih 2008 in 2009 na tem odseku posodobil elektro-strojno opremo v skladu z evropskimi smernicami v predorih Golo rebro (786 m) in Pletovarje (754 m). Takrat je obnovil tudi dilatacijo na viaduktu Škedenj I, prenovil betonsko vozišče v obeh predorih ter obnovil vozišče med predoroma na smernem vozišču avtoceste proti Ljubljani. »Stanje naših premostitvenih objektov, viaduktov, predorov in geotehničnih konstrukcij vsaka tri leta spremljamo tako z rednimi kot tudi glavnimi pregledi. Pri zadnjih pregledih jih je bilo zelo malo, in sicer manj kot štiri odstotke, v slabšem stanju; približno polovico teh objektov predstavljajo nadvozi, ki jih soupravljamo v sodelovanju z občinami in Direkcijo RS za infrastrukturo. Kljub temu nobenemu od teh objektov ni bilo treba omejevati nosilnosti, saj vsi zagotavljajo ustrezno konstrukcijsko varnost. Enako velja za predore in geotehnične objekte,« zagotavljajo v Darsu.

Varni sto let?

Z rednimi obnovitvenimi deli tako Dars zagotavlja, da premostitveni objekti, kot so mostovi, viadukti, nadvozi, predori in podvozi, varno in zanesljivo obratujejo celo predvideno življenjsko dobo. Življenjska doba viaduktov na avtocestah je po navedbah Darsa odvisna od več dejavnikov – med drugim od zasnove, uporabljenih materialov, kakovosti gradnje, obremenitev ter rednega vzdrževanja. »V Evropi, torej tudi v Sloveniji, sodobne avtocestne viadukte običajno projektirajo za sto let – ob pogoju, da so redno vzdrževani. Če je objekt dobro projektiran, pravilno zgrajen in ustrezno vzdrževan, se življenjska doba lahko podaljša, brez rednega vzdrževanja pa bistveno skrajša.«

V Darsu prav tako zavračajo govorice, da so bili viadukti na avtocestnem odseku Slovenske Konjice–Dramlje predvideni za rušenje. »Ne, rušenja viaduktov in gradnje novih nismo načrtovali. To bi bilo s finančnega vidika neracionalno. Veliko težavo bi predstavljala tudi organizacija prometa med gradnjo.«

Andraž Purg

Kako do večje varnosti?

Zahtevna sanacijska dela na avtocestnih viaduktih med Slovenskimi Konjicami in Dramljami vključujejo posege na stebrih, konstrukcijah in spodnjih delih objektov. Poleg obnove omenjenih viaduktov bodo večjo prometno varnost zagotovili tudi s prenovami v predorih Golo rebro in Pletovarje. V obeh bodo obnovili vozišče, prečnik in notranje oboke. Izvedli bodo še celovito elektro-strojno nadgradnjo obeh cevi ter dogradili pogonske centrale. Prav tako bodo prenovili cestišče med omenjenima predoroma v dolžini 1,6 kilometra. »Načrtujemo tudi obnove poškodovanih delov vozišča, nadgradnjo ali popolno zamenjavo voziščne konstrukcije, razširitev ter dograditev odstavnih pasov in pasov za počasna vozila, zamenjavo varnostnih ograj ter posodobitev prometne signalizacije, vključno s postavitvijo portalov sistema nadzora in vodenja prometa z elektronskimi tablami nad avtocesto,« napovedujejo v Darsu.

Andraž Purg

Vsak dan do sto delavcev

Na gradbišču je v povprečju vsak dan prisotnih do sto delavcev, približno 20 jih dela tudi ponoči. »Od konca junija, ko so se začela najzahtevnejša dela v predorih Golo rebro in Pletovarje, je delovni proces neprekinjen – 24 ur na dan vse dni v tednu,« še pravijo v Darsu in dodajajo, da v projektni ekipi za obnovo avtocestnega odseka sodelujejo različni strokovnjaki – od cestnih, konstrukcijskih in predorskih inženirjev, prometnih inženirjev in projektnih vodij do strokovnjakov za okolje, komunikacijo in nadzor.

»Le z multidisciplinarnim pristopom lahko zagotavljamo varno in učinkovito prenovo 13-kilometrskega avtocestnega odseka, ki se bo predvidoma končala jeseni naslednje leto.«