Sašo Švigelj

Pred 30 leti sprejet in kar 13-krat noveliran zakon o visokem šolstvu z današnjim dnem odhaja na smetišče zgodovine. Poslanci so namreč julija dokončno potrdili povsem nov zakon o visokem šolstvu, ki prinašala številne novosti, ki naj bi v prvi vrsti prispevale k večji kakovosti slovenskih visokošolskih zavodov, obenem pa naj bi poskrbele za boljšo finančno stabilnost in neodvisnost visokošolskih zavodov. Nov zakon stopa v veljavo danes, a bo večina določb iz zakona začela veljati šele s 1. januarjem, pri čemer obstaja tudi večje število tako imenovanih prehodnih določb, ki bodo stopale v veljavo vse do leta 2031. Tako bo nov zakon v celoti veljal šele za generacije dijakov, ki bodo srednjo šolo po novih pravilih novele zakona o maturi zaključili leta 2030.

V dolgotrajnem usklajevanju zakona so sodelovali številni deležniki, zakon pa v veljavo stopi v soboto. »Zastavili smo široko delovno skupino, kjer smo iskali soglasja in kompromise. Mogoče je zato priprava trajala nekoliko dlje, vendar imamo zdaj zakon, ki je nastal v najširšem možnem sodelovanju. Naši visokošolski zavodi, ki so že zdaj izredno kakovostni in mednarodno ugledni, so dobili zakon, ki jim bo dal še dodaten zagon za kakovostno izobraževanje in znanstveno raziskovanje,« je ob sprejetju zakona poudaril minister Papič.

Če je zakon v največji meri osredotočen na finančni vidik in visokošolsko avtonomijo, uvaja nekatere spremembe, ki jih bodo študentje občutili tudi bolj neposredno.

Izredni študij bo nadomestil časovno prilagojen študij

Ena od pomembnejših sprememb, okoli katere se je med javno obravnavo zakona dvignilo nekaj prahu, je ukrep, povezan z izrednim študijem. Slednjega bo namreč nadomestil časovno prilagojen študij. Kot so že večkrat pojasnili na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, je cilj spremembe ta, da bodo imeli ob koncu študija vsi študenti, študentke časovno prilagojenega študija »enak obseg znanja kot redni študenti, študentke.« Letnik študija bo trajal največ dve leti, študijski program pa bo moral biti izveden v polnem akreditiranem obsegu.

V nasprotju z nekaterimi interpretacijami v tem primeru ne gre za ukinitev izrednega študija, saj po besedah Papiča časovno prilagojen študij, ki ga bo nadomestil, ostaja izredni študij, razlika je med drugim le v poimenovanju in tem, da se lahko obdobje študija enega letnika podaljša do dveh let.

Visokošolski zavodi bodo v skladu z zakonom časovno prilagojen študij prvič razpisali za študijsko leto 2029/2030. Posledično lahko visokošolski zavodi vpisna mesta za 1. letnik izrednega študija v skladu s starim zakonom razpišejo najpozneje za študijsko leto 2028/2029, pri čemer se študenti izrednega študija »izobražujejo in končajo izobraževanje pod pogoji, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona, vendar najdlje do izteka študijskega leta 2034/2035,« je zapisano v zakonu. Tisti, ki so torej že vpisani na izredni študij, bodo študij seveda lahko končali po stari ureditvi.

Sašo Švigelj

Ne bodo ob nobeno pravico

Nad spremembo so negodovali zlasti na zasebnih fakultetah. Študenti več zasebnih fakultet so na začetku leta pod peticijo za ohranitev izrednega študija in pravic izrednih študentov uspeli zbrati slabih 3000 podpisov. Opozorili so zlasti na dve težavi, in sicer, da bi se zanje podaljšal čas študija, saj bi za en letnik potrebovali dve leti, in da jim zakon jemlje tudi nekatere pravice, ki izhajajo iz statusa študenta.

Na ministrstvu so že takrat opozorili, da ti očitki nikakor niso na mestu, saj da študenti v časovno prilagojenem študiju seveda ne bodo prisiljeni vsakega letnika opravljati dve leti, prav tako pa ne bodo ob nobeno pravico. Kar zadeva prvo vprašanje, sta dve leti le najdaljše obdobje, v katerem morajo končati posamezen letnik, nihče pa jih pri tem ne ovira, da ne bi obveznosti opravili v enem letu in napredovali v višji letnik. V 52. členu zakona je denimo glede časovno prilagojenega študija med drugim zapisano, da »se posamezni letnik takega študijskega programa izvaja največ dve študijski leti in ne manj kot eno študijsko leto ter se opravi na način in po postopku, kot sta določena s statutom.«

Kar zadeva pravice, za študente »ne glede na način študija« veljajo pravice in ugodnosti pod pogoji, kot jih določajo ta zakon in drugi predpisi, če seveda niso zaposleni ali samozaposleni, kot je tudi veljalo doslej. Za študente v časovno prilagojenem študiju se tako na tem področju stvari ne spreminjajo, saj zaposleni, ki hkrati študirajo, že danes ne uživajo teh pravic in ugodnosti. »Pravice in ugodnosti iz prejšnjega odstavka se lahko za študente časovno prilagojenega študija dodelijo za čas izvajanja enega študijskega programa na prvi ali drugi ali tretji stopnji, podaljšanega za eno študijsko leto, če ima oseba takrat status študenta,« je še zapisano v zakonu. Ob tem se tej osebi, če med rednim študijem preide v časovno prilagojen študij, število pripadajočih let koriščenja pravic in ugodnosti na tem študiju »zmanjša za število študijskih let, v katerih so bile pravice in ugodnosti že koriščene.«

Na ministrstvu so ob tem pojasnili, da bo imel »vsak študent, študentka pravico do enega brezplačnega študija na prvi in drugi stopnji, ne glede na način študija.« Slednje seveda velja za javne visokošolske zavode.

Uvajajo se tako imenovana mikrodokazila

Zakon vključuje še eno pomembno novost, in sicer »novo obliko izobraževanja v podporo prilagodljivosti posameznic in posameznikov na hitre spremembe na trgu dela, katerega namen je omogočiti predvsem diplomantkam in diplomantom, da nadgradijo oziroma dopolnijo svoje znanje, zlasti v luči nenehnih potreb po novih znanjih na trgu dela.« Govora je o mikrodokazilih, zapisih učnih izidov, ki jih je posameznik dosegel s krajšim izobraževanjem in usposabljanjem, ovrednotenimi po Evropskem sistemu prenašanja in zbiranja kreditnih točk (ECTS).

Kot je zapisano v zakonu, so ta krajša izobraževanja namenjena pridobitvi specifičnih znanj, spretnosti in kompetenc, ki ustrezajo družbenim, osebnim, kulturnim potrebam ali potrebam trga dela, temeljijo na zagotavljanju kakovosti v skladu z dogovorjenimi standardi v ustreznem sektorju ali na ustreznem področju dejavnosti za visoko šolstvo. Tako posameznik, ki opravi vse obveznosti po krajšem izobraževanju in usposabljanju, pridobi mikrodokazilo. Vsebino krajšega izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila sprejme senat univerze na predlog pristojnega organa članice univerze oziroma senat samostojnega visokošolskega zavoda. Udeležencem krajših izobraževanj in usposabljanj za pridobitev mikrodokazil se ob tem zaračunajo stroški po ceniku visokošolskega zavoda.

Zakon, s katerim naj bi se visokošolskim zavodom zagotovilo več sredstev in avtonomije, vključuje še dolg nabor določb, osredotočenih na področje financiranja zavodov.