Zavod za gozdove Slovenije

Kot so danes naznanili v Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS), so se na Pohorje po več desetletjih vrnili volkovi. In sicer se je tam oblikoval »trop s sedmimi odraslimi volkovi in lanskimi mladiči.«

V zavodu so poudarili, da sobivanje z volkovi predstavlja izziv ter terja znanje, razumevanje in premišljene ukrepe, a je njihova prisotnost vendarle »pomemben pokazatelj zdrave narave.«

Drame ni bilo

Volkulja izkopala luknjo in se sprehodila po ljubljanskem živalskem vrtu

Strokovnjaki ZGS so v okviru preventivne akcije na začetku februarja že pripravili tri predavanja za lokalno prebivalstvo, ki se je »seznanilo z značilnostmi volka in ravnanjem ob morebitni škodi, če do nje pride,« so še pojasnili.

Zavod za gozdove Slovenije

Opomogli so se šele v devetdesetih

V ZGS so pojasnili, da so volkovi pomemben del naših gozdov, v preteklosti pa so bili prisotni na območju celotne Slovenije, a so jih nato začeli sistematično preganjati. Posledično so se ohranili zgolj v majhnem številu na Kočevskem in Notranjskem.

Populacija volkov si je v Sloveniji opomogla šele potem, ko so v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja najprej lovci in nato še država začeli z ukrepi za zavarovanje vrste. V zadnjem desetletju so se volkovi razširili še v alpski in predalpski prostor. Po zadnji oceni populacija volkov v Sloveniji trenutno šteje približno 135 osebkov, so še navedli v ZGS.

Strategija in akcijski načrt

Populacija volka v Sloveniji se je od leta 2010 zvišala za okoli trikrat

»Pohorje je po vseh značilnostih primerno za obstoj enega do dveh tropov. Trenutni trop je stabilen, možno pa je, da se bodo potomci pohorskega tropa v iskanju novega teritorija razširili tudi na sosednja gozdnata območja,« je poudaril lovski načrtovalec z ZGS Miha Mrakič, ki je pristojen za pohorsko lovsko upravljavsko območje.

Zavod za gozdove Slovenije

Strah pred napadom?

»Ljudje smo skozi stoletja soobstoja z volkovi razvili številne mite in legende, ki so se, predvsem v pravljicah za otroke, ohranili do danes,« so v ZGS navedli v sporočilu za javnost, pri čemer so poudarili, da je danes »situacija bistveno drugačna, kot je bila, ko so pravljice nastale, a strah pred volkovi ostaja. Pa je upravičen? Po mnenju predavateljev ne.«

Trumpovi načrti

Dobre vesti za Skupino Sij: Omilitev ameriškega carinskega režima za jeklo?

Po pojasnilih strokovnjakov se nas volkovi izogibajo in nas ne dojemajo kot potencialen plen, saj smo jih tisočletja preganjali in jim »s tem globoko vtisnili strah pred nami.« Srečanja z njimi so redka in običajno kratkotrajna.

Kot je pojasnil vodja območne enote ZGS Maribor Igor Kopše, je »strah pred volkovi zaradi različnih mitov o njihovi krvoločnosti vsekakor razumljiv, a volkovi so človeku praviloma nenevarni in se mu izogibajo. V primeru, da do bližnjega srečanja vseeno pride, ostanimo mirni, opozorimo na našo prisotnost in se umaknimo. Če se sprehajate skozi gozd, imejte psa vedno na povodcu. V Sloveniji sicer ne poznamo primera napada volka na človeka.«

Zavod za gozdove Slovenije

Preprečevanje škode z dosledno uporabo zaščitnih ukrepov

Imajo pa z volkovi največ težav rejci pašnih živali, zlasti drobnice, zato je tako pomembna preventiva, zlasti v obliki visokih elektromrež in drugih ustreznih zaščitnih ukrepov. »Ko je bila zaznana prisotnost zveri v bližnji okolici, smo pričeli z uporabo visokih elektromrež, tako da škode po velikih zvereh do sedaj še nismo imeli. Ukrepi delujejo, le dosledno jih je treba izvajati,« je pojasnil rejec drobnice Matej Lončar, ki že več let uspešno uporablja zaščitne ukrepe na območju osrednje Slovenije, kjer so volkovi prisotni že dalj časa.

Necenzurirano

Tako so skrivali, da novomeški ortoped vsak dan dela pri zasebniku

So pa na območju Pohorja škodni primeri zaenkrat redki. Tako so denimo leta 2025 potrdili le en primer napada volka na drobnico, za katerega je odgovoren mlad volk, ki je zapustil svoj trop. »Takšni posamezni primeri so pričakovani, kadar bo volk naletel na slabo ali pa nezaščiteno drobnico. Ključno je, da rejci ob morebitnem dogodku takoj obvestijo Zavod za gozdove Slovenije, da lahko ustrezno ukrepamo,« je pojasnil Izidor Cojzer, vodja lovišča s posebnim namenom Pohorje in pooblaščenec za cenitev škod.

»Za soobstoj z volkovi je torej ključno, da se držimo preverjenih praks varovanja premoženja in da imajo vsi deležniki dostop do relevantnih informacij,« so poudarili v ZGS.

Ovadba zavržena

Tožilci brez dokazov, da je Hojs sodeloval s Kavaškim klanom

Zavod za gozdove Slovenije

Zavod za gozdove Slovenije