Izbruh na RTV: Tarča govori o pritiskih, vodstvo vrača udarec
Ekipa oddaje Tarča na družbenih omrežjih opozarja na pritiske in prepovedi, vodstvo pa na novinarski konferenci navaja manipulacijo in izgubo zaupanja.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Četrtkov večer na Televiziji Slovenija je minil brez napovedane preiskovalne oddaje Tarča. Gledalci so namesto soočenja mnenj spremljali dokumentarni film, pravi vihar pa se je razvnel na družbenih omrežjih.
Ustvarjalci oddaje so namreč prekinili molk in javno opozorili na domnevne pritiske, kar je vodstvo RTV Slovenija prisililo, da je naslednji dan stopilo pred kamere in podalo svojo plat zgodbe.
Spor, ki tli že dlje časa, je tako prerasel v odprto medijsko fronto.
Tarča udarila prva: »Prejeli smo opozorilo o ukrepanju«
Še preden je vodstvo podalo uradna pojasnila, se je ekipa Tarče odzvala prek uradnega profila na Facebooku. V zapisih, ki so jih naslovili »Poravnava računov«, trdijo, da odpoved oddaje ni bila naključna, temveč posledica neposrednih navodil nadrejenih.
»Dejstvo je, da je oddaja odpadla po tem, ko so nam nadrejeni sporočili, da oddaje, kakršno smo sprva načrtovali za danes, ne bo,« so zapisali ustvarjalci.
Razkrivajo, da so prejeli celo pisno opozorilo o mogočem ukrepanju zoper uredništvo, če bi oddajo izpeljali po prvotnih načrtih.
Ekipa zavrača očitke o senzacionalizmu in poudarja, da njihovo delo temelji na preverjanju informacij in nadzoru oblasti, ne glede na politično barvo.
V središču spora ostaja zgodba o premierju Robertu Golobu. Ekipa Tarče vztraja, da bistvo ni plačilo hotelskega računa, temveč povezave med premierjem, Tino Gaber in podjetjem DC Limited, ki posluje z državnimi podjetji (Dars, Gen-I).
Novinarji izpostavljajo tudi sumljivo delovanje lažnih spletnih profilov, ki usklajeno hvalijo točno določena podjetja – poleg Darsa in Gen-I še Cugelj okna in Biostile – ter Gibanje Svoboda.
Odziv vodstva: »Ne gre za cenzuro, temveč za laž«
Po burnih odzivih javnosti na zapis ekipe Tarče sta pred novinarje stopili direktorica Televizije Slovenija Ksenija Horvat in odgovorna urednica Polona Fijavž.
Horvatova je očitke o cenzuri označila za »manipulacijo in laž«. Zagotovila je, da vodstvo nikoli ni prepovedalo nobene teme, ki jo je ekipa predlagala v skladu z dogovori.
Direktorica je zavrnila narativo o zatirani ekipi. Poudarila je, da ustvarjalci Tarče uživajo ›najboljše pogoje za delo, največjo avtonomijo, največji proračun in največje število sodelavcev‹ v celotnem informativnem programu.
Njihov javni nastop in iskanje podpore na spletu zato razume kot neupravičeno izigravanje žrtve.
Vodstvo ponuja drugačno kronologijo dogodkov. Ekipa naj bi sprva načrtovala oddajo o težavah podeželja ter zapiranju poštnih in bančnih poslovalnic.
Urednik Boštjan Kogovšek pa je nato nadrejene obvestil o nenadni želji voditeljice Erike Žnidaršič, da temo zamenjajo s soočenjem med Robertom Golobom in Janezom Janšo.
Vodstvo to potezo razume kot enostransko spremembo dogovora. Ko je voditeljica sporočila še svojo odsotnost zaradi nepredvidenih dogodkov, izvedba oddaje po mnenju vodstva ni bila več mogoča.
Ko je voditeljica v torek sporočila, da je zaradi nepredvidenih okoliščin ne bo, oddaje po mnenju vodstva ni bilo mogoče izpeljati. Horvatova je ob tem razkrila še eno pomembno podrobnost, ki meče senco na očitke o predvolilnem utišanju: Erika Žnidaršič je po njenih besedah zavrnila vodenje dveh od osmih predvolilnih soočenj, na katera je hiša računala.
Ksenija Horvat je ob tem dodala, da je že po prejšnji oddaji urednici pisala, da jo je kot kolegico »sram«.
Meni namreč, da je oddaja spominjala na »politični ring« z "napumpanimi podatki", ki služijo podpihovanju razdorov, namesto da bi ponujala kakovostno preiskovalno novinarstvo.
Polona Fijavž: »Zaupanja v to ekipo nimam več«
Odgovorna urednica Polona Fijavž je na novinarski konferenci zatrdila, da je zaupanje v ekipo Tarče izgubila. Opozarja na pretekle primere, kjer so ustvarjalci po njeni presoji kršili poklicna merila, denimo pri temah o romski problematiki in vrstniškem nasilju.
Kritike glede oddaje o romski problematiki ni utemeljila le z lastno presojo, temveč je dodala, da so zaradi načina obdelave te teme na televizijo prejeli tudi opozorila Varuha človekovih pravic.
Kljub temu Fijavževa trdi, da zadnje oddaje niso ukinili zaradi vsebine, temveč zaradi tehnične in vsebinske nepripravljenosti.
Pojasnjuje, da v torek ekipa še ni posnela prispevkov in ni imela potrjenih sogovornikov.
Ker montaža običajno poteka šele v četrtek, nadomestni voditelji brez pripravljenih materialov in brez ključne voditeljice oddaje niso mogli izpeljati.
Vodstvo napoveduje, da bodo zadevo reševali znotraj hiše in zahtevali odgovornost.
Društvo novinarjev Slovenije: Konflikt škoduje vsem
V javni spopad med ustvarjalci in vodstvom je poseglo Društvo novinarjev Slovenije (DNS). V svojem stališču opozarjajo, da nasprotujoče si razlage krnijo zaupanje javnosti v medij.
Društvo kritično nastopa do obeh strani: urednike opominja na dolžnost zagotavljanja avtonomije, novinarje pa na spoštovanje uredniške presoje in strokovne kritike.
DNS svari pred nevarnostjo delitve na »naše« in »vaše« ter poudarja, da medsebojno diskreditiranje dolgoročno uničuje neodvisno novinarstvo.
»Zaupanje v medije se gradi počasi, izgublja pa zelo hitro,« zaključujejo v društvu in pozivajo k vrnitvi k profesionalnim standardom in etiki.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
